Petek, 3. 2. 2017, 19.20
6 let
Kako so gradili Halo Tivoli
"Tivoli je zlata hala, ki nam je prvaka dala"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,45
4
Ljubljansko Halo Tivoli ob Celovški cesti sta zasnovala arhitekta Marjan Božič in Stanko Bloudek. Gradili so jo med letoma 1963 in 1965 in vse od takrat ostaja hram za športne, kulturne in glasbene dogodke.
Dvorana pod Rožnikom že več kot petdeset let polni svoje sedeže. Njen oder je aprila 1965 krstila jazzovska legenda Louis Armstrong, športno občinstvo pa je v njej prvi navdušil Miro Cerar starejši.
Koncert Louisa Armstronga je bil prvi koncert v takrat še nedokončani dvorani. Obiskovalci so ga spremljali na stolih, postavljenih na betonu, šele kasneje so začeli polagati parket.
Obiskovalci so prvi koncert v Hali Tivoli spremljali na stolih, postavljenih na betonu, šele kasneje so začeli polagati parket.
Preberite še:
-> Ljubljanska stavba, za katero je nastalo več načrtov (foto in video)
-> Vila nad ljubljanskim predorom, ki je imela prvi telefon v mestu
-> Poznate zgodbo Bambergove hiše v Ljubljani?
Hala Tivoli danes
Hala Tivoli se deli na večji, desni, in manjši, levi del. Večji del predstavlja velika "ledna" dvorana, namenjena hokejskim spektaklom. Ta meri 4.500 kvadratnih metrov in sprejme sedem tisoč obiskovalcev. Manjša dvorana s tri tisoč kvadratnimi metri lahko sprejme 4.500 obiskovalcev in se uporablja predvsem za košarkarske tekme, obenem pa gosti tudi koncerte in druge kulturne dogodke.
Kako ledeno dvorano za hokej danes spremenijo v dvorano s parketom za košarko?
V dvorani so danes poslovni prostori Javnega zavoda šport Ljubljana, republiških panožnih športnih zvez in ljubljanskih športnih zvez. Opremljena je z vsemi spremljajočimi prostori za organizacijo velikih športnih prireditev: s poslovnimi prostori, komentatorskimi mesti in studii za radijske in televizijske ekipe, VIP-prostori, garderobami, skladišči in dvema gostinskima lokaloma.
Najprej plesne prireditve
Glasbenih začetkov v Hali Tivoli se Dragan Bulič spominja takole: "Sprva je šlo za plesne prireditve, na katerih so nastopali slovenski ansambli, od Rdečih dečkov do Mladih levov in Kameleonov. Ni šlo za solistične koncerte, ker je bilo težko napolniti ljubljansko halo. Leta 1978 je prvi tak koncert izpeljal Tomaž Domicelj, a z več tujimi gosti."
Bulič še danes težko verjame, kdo vse je takrat igral v Ljubljani. Šlo je za največja imena na svetovni glasbeni sceni. Najbolj se mu je v spomin vtisnil koncert skupine Status Quo, na katerem je mladina dobesedno znorela. Zažigali so stole, zato je policija takrat zahtevala, da koncerti potekajo pri prižganih lučeh.
Čeprav so v njej nastopili mnogi svetovni glasbeniki, od Tine Turner, Boba Dylana do Davida Bowieja in Queenov, je poseben pečat pustila tudi mnogo slovenskim športnikom.
Prestolnica je gostila več svetovnih prvenstev
Športna zgodba se je začela dobra dva tedna po Armstrongovem koncertu, in sicer s svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu leta 1965. V dvorani so takrat v desetih dneh našteli okrog 150 tisoč obiskovalcev.
Športna zgodba se je v tivolski dvorani začela s svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu leta 1965.
Tivoli je privabljal tudi navijače zimskih športov, ko je leto kasneje v dvorani potekalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Leta 1970 je dvorana pod Rožnikom gostila kar tri svetovna prvenstva, in sicer v gimnastiki, umetnostnem drsanju in košarki.
Zlata kolajna za Cerarja pred domačim občinstvom
Krstni športni spektakel je bil za dvorano zagotovo uspeh Mira Cerarja starejšega, ki je na svetovnem prvenstvu v gimnastiki pred domačim občinstvom postal svetovni prvak na konju z ročaji.
Za Cerarja je Hala Tivoli legendarna dvorana z dušo: "Ni bila ne premajhna ne prevelika, temveč ravno pravšnja, da je bila zapolnjena do zadnjega kotička, kar ji je dajalo prav poseben občutek domačnosti."
Takratno Halo Tivoli si bo zapomnil tudi po najmodernejši opremi – bila je namreč prvi tovrstni športni objekt v Jugoslaviji, ki je bil središče športnega, družabnega in kulturnega dogajanja, hkrati pa je predstavljala tudi velik preskok v opremljenosti.
Zlata kolajna v Tivoliju je bila za Cerarja lepa pika na i ob koncu njegove kariere.
Tekmovanje je spremljala nabito polna dvorana navijačev, takrat 31-letnemu Cerarju je še posebej ostala v spominu jugoslovanska himna, ki jo je ob njegovi zmagi prepevala celotna dvorana.
"To je bil res mogočen trenutek," se spominja Cerar, ki je v Tivoliju vedno rad tekmoval, še posebej zato, ker je čutil podporo domačega občinstva, a obenem tudi ogromno odgovornost, ki ga je gnala v želji, da bi se tam čim bolje izkazal.
Hala Tivoli je leta 2013 poleg drugih slovenskih športnih dvoran gostila evropsko prvenstvo v košarki.
Košarkarski asi
Gimnastičnemu slavju je istega leta sledilo še košarkarsko. Slovenska prestolnica je leta 1970 gostila svetovno prvenstvo v košarki, na katerem je ob slovesu kapetana Iva Daneua jugoslovanska reprezentanca prvič stopila na svetovni prestol.
"Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija so živele kot eno," se vzdušja na odločilni tekmi za zlato medaljo proti ZDA spominja Daneu. Sam je sicer imel na prvenstvu težave s poškodbami, a je ob koncu odločilne tekme dosegel izredno pomemben koš.
Na dvorano pod Rožnikom ga vežejo lepi spomini: "Hala Tivoli je dom športa, zlasti košarke in leto 1965 zagotovo predstavlja prelomnico. Pred tem smo igrali na lešu in asfaltu. Košarka se je pri nas tako začela razvijati. Takrat je bil Tivoli najlepša in največja dvorana v Jugoslaviji, nato pa so nas začeli prehitevati po levi in desni. Zdaj imamo Stožice, vendar je dom športa in košarke še vedno v Tivoliju. Ta dvorana ima namreč dušo."
Rokometaši v Tivoliju do prve slovenske ekipne medalje
V obdobju samostojnosti so se v Halo Tivoli vračali hokejisti, ki se jim je uspelo prebiti med elito, rokometaši pa so osvojili prvo slovensko medaljo v ekipnih športih. V njej je odmevalo: "Tivoli je zlata hala, ki nam bo prvaka dala."
Eden od načrtov za ureditev Hale Tivoli.
Brez večje prenove še danes
Pred štirimi leti je Hala Tivoli poleg drugih športnih dvoran po Sloveniji gostila evropsko prvenstvo v košarki. Pred prvenstvom je bila predvidena tudi velika obnova več kot pol stoletja stare dvorane, a je finančna konstrukcija padla v vodo.
Vse od dokončane gradnje je doživela zgolj vrsto vzdrževalnih del in posodobitev, kljub temu pa njena podoba večinoma ostaja enaka prvotni.
Hala Tivoli je danes v upravljavskih rokah Javnega zavoda Šport Ljubljana, celostne obnove dvorane pa se ne morejo lotiti zaradi pomanjkanja denarja. Nazadnje je bila obsežneje obnovljena leta 2000.
Gradnja dvorane med letoma 1963 in 1965
4