Koliko privarčujemo za ogrevanje pri nizkoenergijski gradnji

Razmišljanje o optimizaciji bivalnih stroškov bi moralo biti glavni razlog za to, da se odločimo za nizkoenergijsko oziroma pasivno gradnjo.

Namen nizkoenergijske gradnje je v zmanjšanju toplotnih izgub in hkrati v izkoriščanju naravnih virov toplotne energije iz okolja.

Težko je točno izračunati, v kolikšnem obdobju se povrne začetna naložba, povprečna ocena je, da v od petih do desetih letih. Izračuni so sicer odvisni predvsem od cen različnih energentov, ki pa z leti precej variirajo.

Kdaj govorimo o nizkoenergijski gradnji? Na trgu se danes pojavljajo različni razredi klasifikacije, kaj je nizkoenergijska gradnja. Razredi energetske učinkovitosti, sprejeti v Pravilniku metodologije izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, opredeljujejo razred B2 s porabo do vključno 35 kWh/m2, kar bi lahko ocenili tudi kot merilo za nizkoenergijsko gradnjo.

Nizkoenergijske hiše podjetja Lumar odlikujejo izredno nizke energijske porabe, tiste z vgrajenimi sistemi prezračevanja dosegajo razred pod 25 kWh/m2, nekatere pasivne hiše Lumar pa dosežejo razred A1 (porabo pod 10 kWh/m2).

Bistveno večja poraba energije pri klasičnih gradnjah

Potreba po energiji v segmentu starejših velikih enostanovanjskih hiš je bistveno večja – v povprečju od 80 kWh/m2 na leto, lahko pa tudi več, odvisno tudi od geografske lokacije objekta. Naj za primerjavo navedemo le podatek poročila Lokalni energetski koncept občine Kranjska Gora iz junija leta 2012: energijsko število za ogrevanje stanovanj na območju občine Kranjska Gora znaša 178 kWh/m2 na leto, povprečje za Slovenijo naj bi bilo 150 kWh/m2 letno.

Oglasno sporočilo