Sreda, 23. 5. 2012, 12.42
8 mesecev, 3 tedne
Ko tvoje življenje ni odvisno od supermarketa
Vsak je lahko vrtnar, je prepričana hrvaška strokovnjakinja za organsko vrtnarjenje Kornelija Benyovsky Šoštarić, ki je svoja dognanja o uspešnem in zdravem vrtičku opisala v knjigi Zeleni kvadrat.
V današnjem času se marsikomu zdi pomembno, da je organsko pridelano hrano, zato se, predvsem meščani, zatekajo na ekološke tržnice, natančno preučijo etikete v trgovinah in nasploh težijo h življenju, označenem z bio in eko etiketami. Prebivalcem na obrobju mest in na podeželju se to zdi malce pretirano, a oni imajo to srečo, da lahko organsko hrano pridelajo kar sami na vrtičku za hišo. Tega luksuza se zaveda tudi hrvaška "TV-vrtnarka", diplomirana inženirka agronomije Kornelija Benyovsky Šoštarić, ki je še pred rojstvom svoje hčerke kupila manjšo posest v Hrvaškem Zagorju in se tja iz Zagreba že nekaj let vrača vsak prosti trenutek.
V svojem obsežnem priročniku Zeleni kvadrat – zdravje iz organskega vrta, ki je pred kratkim izšel tudi v slovenskem prevodu, bralca popelje na pot uspešnega vrtnarjenja od priprave prsti do pobiranja prvih pridelkov. Prepričana je, da za lasten vrtiček, poln zdrave zelenjave, okusnega sadja in čudovitega cvetja, ne potrebujemo veliko več od koščka zemlje. Dovolj sta le dobra volja in zavedanje, da lahko sami pridelamo skoraj vse, po kar se ponavadi odpravimo v supermarkete. V pogovoru nam je razkrila tudi to, kako se vrtnarstva lotiti sredi mesta in kako zanj navdušiti tudi naše najmlajše.
Odraščali ste v mestu. Kako bi nekoga, ki vse življenje živi v urbanem okolju in pozna le pridelke s polic v trgovinah, z nekaj besedami navdušili za obdelovanje zemlje, vrtnarstvo? Počutiš se svobodnega, ko veš, da tvoje življenje ni odvisno od supermarketa; ko lahko vsak dan svoje telo napolniš z zdravo, organsko pridelano hrano in se dobro počutiš, saj veš, da tvoji postopki pridelave niso škodovali naravi.
Marsikdo nima koščka zemlje, ki bi ga lahko obdeloval, ali pa živi v stanovanjskem bloku. Kako si lahko na balkonu ali le na okenski polici uredimo organski vrt? Imate kakšen nasvet? Pridelaj, kolikor lahko. Posadi stročnice, ki se bodo vzpenjale po zidovih, ali majhne paradižnike, ki bodo dali tvoji solati polni okus, takšen, kot ga ima naravno pridelana hrana. Ali pa poskusi vsaj z začimbami, pa ti tako ne bo treba v trgovino le zaradi nekaj lističev peteršilja ali bazilike.
Vrt ni vedno le kraj sprostitve, temveč zahteva tudi veliko dela. Kako se motivirati za delo, ko nekdaj urejene gredice preraste plevel? Težave obstajajo le v naših glavah. Ko se jaz umaknem na svoj vrt in začnem brkljati po njem, okrog svojih rastlin, gredo moje misli v pozitivno smer in ne čutim nikakršne utrujenosti. Bolj me utrujajo vsakodnevne neumnosti in negativni ljudje; motivacija je potrebna za reševanje takšnih situacij.
Kaj počnete pozimi, ko vrt miruje in ga prekriva sneg? Berem, pišem in delam selekcijo med semeni. Navdušujejo me predvsem stare sorte zelenjave in cvetja.
Sami ste se začeli ukvarjati z vrtnarstvom po rojstvu hčerke. Je tudi ona navdušena nad vrtnarstvom? Kako otrokom privzgojiti zavedanje o pomembnosti ekološkega ravnanja z zemljo in jih navdušiti za delo na vrtu? Vrtnarstvo in oblikovanje pokrajine sta moja stroka, toda brez lastnega vrta bi bilo vse to le teorija. Vrt sem kupila kakšno leto pred rojstvom hčerkice, in ker sem jo želela hraniti z zdravo, organsko pridelano hrano, mi je ta košček zemlje prišel ravno prav. Zasnovala sem svoj mali zeleni kvadrat. Danes je na mojem zemljišču še en, novi zeleni kvadrat. Košček tega vrtička označuje napis Barbarin majhni vrtni kotiček. Otrokom je pomembno, da sami sadijo in da se lahko igrajo.
Ko vrt obrodi, se veselje še ne konča. Pridelke je treba shraniti, jih uporabiti. Vas veseli tudi kuhanje, bo priročniku o vrtnarstvu sledila tudi kuharska knjiga ali knjiga o ozimnici? Ne vem še. Sanjam pa o tem, da bi se nekoč preselila v svojo počitniško hišico in tam ustvarila veliko shrambo, polno okusnih marmelad, džemov, kompotov, vložene zelenjave, posušenih gob, različnih omak in zabojev, polnih buč in krompirja. Moja želja je, da mi sploh ne bi bilo treba v trgovino zaradi hrane (ali zaradi zdravil).
Menda si sami oblikujete in šivate tudi oblačila za delo na vrtu ... Lahko poveste kaj več o tem? Znam šivati, a niti približno tako lepo kot zagrebška oblikovalka Nataša Jeletić, ki kreira unikatne kose oblačil, v katerih se počutim udobno in lepo. Moj prispevek pri teh kreacijah je samo praktičen, na primer ko želim imeti žepe na določenih mestih ali trakce za pritrditev ročnega orodja. Pomembno je tudi to, da je obleka iz naravnih materialov, tako da v glavnem nosim lan ali bombaž.