Nedelja, 15. 9. 2013, 8.14
6 let, 8 mesecev
Foto: Grafiti, ki so Šiškarjem prirasli k srcu
Ob 4. obletnici odprtja centra za urbano kulturo Kino Šiška se je v nove barve odel tudi podhod pod Celovško cesto.
Če se na dogodke v Kinu Šiška pripeljete z mestnim avtobusom iz središča Ljubljane, potem najbrž široke Celovške ceste ne prečkate pri semaforju, ampak se po stopnicah spustite do podhoda, ki pod njo vodi do Trga prekomorskih brigad. Morda ste tam že kdaj naleteli na čisto svež grafit, morda celo ujeli ulične umetnike pri delu, oboje pa ste lahko doživeli v preteklih treh dneh, ko so tam grafitarji z vseh vetrov ustvarjali novo podobo podhoda.
V Kinu Šiška so organizacijo dogodka, s katerim so želeli zaznamovati svojo četrto obletnico delovanja, prepustili lokalnemu grafitarskemu timu 1107 Klan, ta pa je k sodelovanju povabil še nekatere domače grafitarske skupine in posameznike – kolektiv ZEK, Guns Crew, Egotrip, svoje je prispeval tudi grafitarski podmladek, eden od ustvarjalcev pa prihaja iz Hrvaške.
Ker so grafitarski slogi različni, so jih zamejili zgolj s tematiko, ki je obenem tudi naslov dogodka – Med štirimi stenami. Kot je povedal Zuias iz 1107 klana, ki deluje že 11. leto, podhod na žalost ni dovolj prostoren, da bi lahko tam zbrali vse slovenske grafitarje. "Ponavadi se takšni dogodki odvijajo na bolj prostorni Metelkovi, a pomembno je, da pokažemo, kaj vse lahko naredimo v dnevu ali dveh, če se združimo."
Med slikanjem z barvnimi spreji je med fanti korakal tudi možakar, oče enega od grafitarjev, ki je ponosno opazoval sina in preostale pri delu. "Nagovarjam ga, da bi šel na likovno akademijo, že njegov dedek je bil 'malar', očitno je po njem," nam je povedal gospod, ki meni še, da so razlike med nakracanimi "grafiti" in temi, ki nastajajo skrbno in natančno, očitne in velike.
Grafite v podhodu pod Celovško cesto pa so za svoje vzeli tudi okoliški prebivalci. "Šiškarji so nas navajeni, v tem podhodu 1107 Klan ustvarja minimalno šestkrat na leto," opisuje Zuias in dodaja, da negativnih komentarjev nikoli ne slišijo. "Bolj so jezni, ker rišemo čez svoje grafite. Navajeni so jih, prirastejo jim k srcu in kakšen grafit bi radi imeli tu za večno." Obenem pa so tudi veseli, da je podhod dobil novo podobo. "Te stene se neprestano spreminjajo. Naše delo lahko že jutri zamenja drug grafit."