Dejan Zavec si želi, da ne bi več beračili za svoje dostojanstvo

Leto 2013, v katerem je trmasti Haložan dokazal, da še ni za v staro šaro in lahko boksarskim užitkarjem ponudi še marsikaj, se počasi poslavlja. Prihaja leto 2014, z njim vred pa tudi novoletne želje. Dejan Zavec nam jih je z veseljem zaupal. Stiska pesti, da bi se uresničila vsaj katera, saj bi to pomenilo, da bi se v Sloveniji živelo lepše in bolj sproščeno: "Želim, da mine ta negotovost, to beračenje za svoje dostojanstvo. Za tisto, kar nam pripada. Da se ne bi bilo treba vsak dan znova boriti za življenje. Je pa jasno, da bomo morali krizo prebroditi sami, ne pa čakati, da nam to zagotovijo drugi. Potrebujemo razumevanje, ne pa negotovost in strah. To je tisto, kar bi nas v prihodnjem letu lahko reševalo. In zdravje, seveda," se je ozrl na negotovost, ki vlada v domačem okolju in jo opazuje na vsakem koraku. Moti ga marsikaj, tudi pomanjkanje optimističnih napovedi: "Rad bi, da bi se končala recesija ter da bi se začela odpirati nova delovna mesta. Te stvari so nujno potrebne."

Zelo rad bi boksal v kultni dvorani v Las Vegasu

Kar zadeva njegovo boksarsko kariero, ostaja trdno zaprisežen razmišljanju, da še ni pokazal vsega, kar zmore v vrhunskih ringih. Ima pa za leto 2014 še eno željo, ki je del otroških sanj, ki jih še ni uresničil. Če bi se ponudila možnost, bi bil presrečen: "Zelo rad bi boksal v dvorani MGM v Las Vegasu. Ta želja me zelo privlači. Če se ne bo uresničila, seveda ne bo konec sveta (smeh). Jo bom pa obiskal brez rokavic," se je pošalil Zavec. V športnem letu 2014, ki prinaša tudi zimske olimpijske iger ter svetovno prvenstvo v nogometu, si želi, da bi mu bilo naklonjeno. "Najmanj, kar si lahko želim, je to, da ne bi imel težav s poškodbami ter da bi me za ovinkom čakalo srečnih pet minut. Rade volje bi še enkrat uresničil svoje sanje. Ko dvigneš v zrak pas svetovnega prvaka, je to neprecenljiv občutek. Vse bi dal, da bi ga še enkrat občutil. Ko to začutiš, so ti poplačani ves trud, vsi dnevi, ki si jih žrtvoval za trdo delo," nam je pojasnil 37-letni Mr. Simpatikus.

Boksarsko kariero je začel pri šestnajstih letih

Zaveda se, da je s svojimi uspehi, ki odmevajo tudi v tujini, med ljudmi postal ambasador sreče. Deli jo z rojaki, ki se lahko v neizprosnem obdobju ekonomske krize ob njegovih zmagah vsaj za nekaj časa prepustijo dobri volji in so nanj zelo ponosni. "Če bi imel čarobno paličico, bi boksal dvakrat na dan, da bi ljudem še bolj dvigoval moralo. Šport je privilegij, ki ga mediji opazijo. Vesel sem, da lahko tako pomagam ljudem," je sklenil pogovor o novoletnih željah. Držimo pesti, da se jih uresniči čim več.