Sreda, 1. 2. 2017, 13.20
7 let, 1 mesec
Maruša Ferk pred svetovnim prvenstvom
"Žrtev" smukaškega izkoreninjanja
"Moj padec je na YouTubu pravi hit. Nase pa bi želela opozoriti tudi na drugačen način," ob trkanju na leseno podlago, s katerim sporoča, da se pri nezgodi v Garmisch-Partenkirchnu ni poškodovala, pravi Maruša Ferk. Njene misli so že pri svetovnem prvenstvu v St. Moritzu.
Pred desetimi leti je še kot najstnica v svetovni pokal pokukala kot veleslalomistka in že na prvi tekmi osvojila prve točke. V nadaljevanju kariere je nihala med hitrimi disciplinami in slalomom. A po nizu poškodb in predvsem reprezentančni usmeritvi v tehnični disciplini je postala "obsojena" na slalom. V zadnjem si je po šestletni suši znova zagotovila preboj med najboljšo štartno trideseterico, poskus dodatnega preboja pa se je na zadnjih treh tekmah končal v solzah. "Vem, da lahko v slalomu posežem precej višje," poudarja 28-letna Maruša Ferk, trdno prepričana, da tudi v hitrih disciplinah še ni rekla zadnje besede, čeprav ob samostojni poti Ilke Štuhec in tehnični usmeritvi rojakinj za ta načrt trenutno nima pravega sogovornika.
Ko smo vas na zadnji tekmi čakali v ciljnem izteku, vas tam nismo dočakali. Smuk v Garmisch-Partenkirchnu (21. 1. 2017) se je končal s padcem v zaščitne mreže in selitvijo v bolnišnico. Kakšno je stanje danes?
Slišim, da je tisti padec postal prava uspešnica na YouTubu. Če se pošalim, bi dejala, da sem vsaj na tej ravni deležna časti.
Kaj pa zdravstveno stanje?
Dobro se počutim. Vseeno redno obiskujem zdravnike. Prav včeraj me je čakal nov pregled z magnetno resonanco. A izvidi prvih preiskav niso pokazali na kakšno hujšo poškodbo, ki bi me ovirala pri smučanju. Res pa je, da so že v Garmisch-Partenkirchnu opozorili na zamik vratnih vretenc. Tam so me tudi spraševali, ali sem kdaj staknila podobno poškodbo. Dejala sem, da sem pred nekaj leti začutila hude bolečine v tem predelu. Takrat so ocenili, da so se mi zaradi stresa "posedla" vretenca. Morda je to posledica tega. A se ne želim obremenjevati s tem. Dejstvo je, de lahko smučam. To je v tem trenutku najpomembneje. Želim se vrniti na smukaške smuči in tako zatreti kakršnekoli notranje dvome.
V tej sezoni se je petkrat prebila med dobitnice točk, a z jasnim prepričanjem, da bi se lahko večkrat približala najboljšim.
A zdi se, da je padec na Bavarskem poglobil krizo v hitrih disciplinah. Se strinjate, da gre za posledico manjka pravega treninga? Ilka Štuhec se je umaknila na samostojno pot, preostali del reprezentance pa je skorajda povsem tehnično usmerjen …
O tem sem več kot stoodstotno prepričana. Pogosto imam občutek, da marsikdo tega ne vidi, pa bi moral. Pred leti sem bila v hitrih disciplinah lahko konkurenčna najboljšim. Zdaj sem daleč od njih, čeprav je konkurenca šibkejša kot nekoč. A dejstvo je, da tri leta nisem trenirala hitrih disciplin tako, kot bi morala.
V glavi imam še vedno ideje o tem, kako se lotiti smukaških prog. A izgubila sem občutek za dolge smuči, za hitrost in zavoje pri hitrosti sto kilometrov na uro. Ne čutim tudi pravega samozaupanja.
Kot bi bili žrtev smukaškega izkoreninjanja. Se boste morali sprijazniti s tem, da v tem sistemu ni prostora za tovrstno tekmovalko, in se povsem posvetiti slalomu?
Naša ekipa je res povsem tehnično usmerjena. Tudi superveleslalomski trening je na ravni celotne ekipe. To pomeni, da se poveča hitrost in se preizkusi smukaška preža. Tu pa se zgodba tudi konča. Trenerje sem zato že spraševala, ali imajo dovolj poguma, da me pošljejo na smuk v Val d'Isere.
Kje se na tej ravni vidite v prihodnji sezoni?
Smukaška želja v meni ni zamrla. Vem, da sem v zadnjih dveh sezonah napredovala predvsem v slalomu. A ko se postavim na daljše smuči, vedno znova zaživim. Imam pa vse več težav na tekmah, tudi z brzdanjem lastnih pričakovanj. Toda ne želim se predati. Potrebujem trening, potrebujem samozavest. Če ne bo šlo drugače, bom skušala poiskati svojo pot.
Maruša Ferk je trenutno bleda senca smučarke, ki se je v hitrih disciplinah petkrat uvrstila med najboljšo petnajsterico.
Rezultate v hitrih disciplinah ste v zadnjih dveh sezonah, predvsem po poškodbi decembra 2014, nadomeščali s slalomom. A zadnje tri tekme ste končali v solzah. Na Zlati lisici ste odstopili, v Zagrebu zapravili priložnost za preboj med deseterico, ponesrečil pa se vam je tudi nastop v Flachauu. So solze posušene, spodrsljaji pozabljeni?
Odzivi na moje solze v Zagrebu, Mariboru in Flachauu so bili različni tudi v krogu najbližjih. Na eni strani tolažba, ki je še okrepila jok, na drugi strani graja. Dejali so mi, da sem dovolj prejokala, ko sem bila poškodovana. Odstop ali napaka pa ne prinašata poškodbe, zato naj bi bile solze odveč. Sprva sem bila presenečena nad ostrino, nato pa sem spoznala, da velja kritiki prisluhniti. Sem zdrava in prepričana, da sem v novo leto vstopila z dobro slalomsko formo. Verjamem, da bo prišel trenutek, ko bom lahko to tudi potrdila.
Že na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu?
Upam. Veselim se vnovičnih treningov, na katerih bom skušala pridobiti želene občutke. Udarci me niso podrli. Sezona še ni končana.
V katerih disciplinah vas lahko pričakujemo?
Osrednja cilja sta kombinacija in slalom. Vse drugo? Ne vem. Odvisno od tega, kako bom nastopila v smukaškem delu kombinacije.
Kaj pa pričakovanja?
Zdaj o tem še ne bi govorila.