Četrtek, 22. 9. 2016, 15.20
7 let, 2 meseca
BOŠTJAN TANCER, PREDSEDNIK ALPSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA BRANIK
Znebili so se dolgov, a ohranili tradicijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,28
Kako je SK Branik postal ASK Branik in se znebil kar 20 milijonov evrov dolga, pojasnjuje predsednik mariborskega smučarskega kluba Boštjan Tancer, prepričan o tem, da je z novim klubom rešena tudi Zlata lisica.
Boštjan Tancer je izvršni direktor podjetja Varnost Maribor, od leta 2014 pa je aktivno vključen tudi v vodstvo (A)SK Branik.
Enormni dolgovi, ki so znašali skoraj 20 milijonov evrov in izhajajo predvsem iz nespretne širitve smučarske dejavnosti na športno infrastruktur ter turizem, so poleti dokončno pokopali Smučarski klub Branik. Na pogorišču kluba s skoraj stoletno tradicijo, ki je s predsednikom Boštjanom Tancerjem kar sam predlagal začetek stečajnega postopka, je zdaj zrasel nov ASK Branik. Na istem naslovu, z istim predsednikom. Ta pravi, da lahko zdaj zre predvsem v prihodnost.
Branik je mrtev, živel Branik?
Dve leti in pol sem bil predsednik "starega" Branika. Verjamem, da smo s sodelavci v tem času storili veliko dobrega, predvsem na ravni trenerskega kadra in pomoči mladim smučarjem. A težave iz preteklosti so bile prevelike, da bi normalno delovali. Ko smo se, povsem bilančno gledano, znašli v položaju negativnega kapitala, druge poti, kot je bil stečaj, nismo videli. Že pred tem smo se skupaj s pokrovitelji spraševali o smiselnosti podpore klubu, katerega delovanje hromijo enormni stari dolgovi. Trdim, da mora klub delati z mislijo na zdajšnje in prihodnje smučarske rodove, zato je bila odločitev za novo pot edina pravilna.
Kako pa naj na ASK Branik, ki je več kot očitno naravni naslednik SK Branik, gledajo upniki, ki so se lahko zgolj obrisali pod nosom?
Skoraj stoodstotni upnik je Družba za upravljanje terjatev bank. Gre za posojila in prenesena poroštva za posojila Športnega centra Pohorje. Predstavnikom družbe je bilo jasno, da klub nima kapitala in premoženja. Tudi s postopkom izvršbe na premoženje je klub poplačal, kar je lahko. Vem, da je to malo v primerjavi s celoto. Plačali smo tudi odškodnino poškodovanemu smučarju, ki je leta 1999 tožil SK Branik kot tedanjega upravljavca smučišča. Preostali navadni upniki so prejeli po en obrok iz naslova prisilne poravnave iz leta 2014. Več žal ne.
Kakšen je bil celoten dolg zdaj že "pokopanega" SK Branik?
Slabih 20 milijonov evrov.
Ali enormni znesek izvira predvsem iz povezav kluba s Športnim centrom Pohorje in zgrajene infrastrukture?
Da. Tudi zato se je, podobno kot pri preostalih družbah, ki so bile povezane s to zgodbo, s SK Branik zgodilo, kar se je pravzaprav moralo zgoditi.
Iz Branikove smučarske šole izhaja tudi Ilka Štuhec.
Ste ob ustanovitvi novega kluba povsem prekinili povezave z ljudmi, ki so delovali na tej ravni? Je bil klub deležen svojevrstnega očiščenja in se na ta način vrnil k smučarskim koreninam?
V preteklosti smo se preveč ukvarjali s preteklostjo. Zdaj smo se tega otresli in začeli znova. Res je, pri postavljanju na noge je bila prav kadrovska sestava ena od osnovnih misli. Stavimo na mlade kadre in tiste nekdanje "branikovce", ki so pripravljeni prevzeti odgovorne položaje. Izpostavil bi Roka Toplaka, ki je kot odgovorni trener vodja tehnično-tekmovalnega dela. Tu je tudi Mitja Dragšič, ki je bil lani že vodja tekmovanj Zlata lisica. Delamo za mlade smučarje, in sicer s ciljem, da bi lahko oni razmišljali predvsem o smučanju.
Koliko ljudi pa je vključenih v projekt novega Branika?
Med tekmami Zlate lisice zanesljivo več sto. Tudi sicer se bomo, ob desetih zaposlenih, pogosto naslanjali na prostovoljne smučarske delavce. Imamo tudi jasno razdelano organizacijsko strukturo z nadzornim svetom, upravnim odborom in strokovnim svetom. Vesel sem, da sta na našo stran kot izkušena trenerja stopila tudi Filip Gartner in Stojan Puhalj.
Kaj pa Tone Vogrinec?
Uradnega položaja nima, saj, kot sem dejal, stavimo predvsem na mlajše kadre. Smo pa z njim seveda v stiku, saj gre za osebo, ki je ogromno storila za slovensko in mariborsko smučanje.
Mitja Dragšič kot vodja tekmovanja in predsednik ASK Branik Boštjan Tancer že napovedujeta 53. Zlato lisico. Ta bo na sporedu 7. in 8. januarja.
Člani SK Branik so bili tudi številni najboljši slovenski smučarji. Izpostavimo Boštjana Klineta, Ilko Štuhec in Klemna Kosija. So že postali člani novega kluba?
Vsak tekmovalec se bo odločil sam. Omenjenih smučarjev zaradi treningov na južni polobli nismo nadlegovali. O spremembah smo jih sicer obvestili. Verjamem, da bomo nadaljevali na skupni poti. Skušali jim bomo pomagati, koliko jim bomo lahko, čeprav je jasno, da je denarja vedno premalo.
Kako pomembno je za vas, da v klubu ostane smučar, kakršen je Boštjan Kline?
Pomembno je za nas, a tudi zanj. Želimo mu vcepiti zavedanje, da je del zdravega okolja in ima za seboj klub, ki ga zastopa. V zadnjih letih smo na ravni komunikacije storili korak naprej.
Če bi se v stečaju znašel Nogometni klub Maribor, bi njegov naslednik seveda izgubil vse tekmovalne pravice. Svojo pot bi moral začeti v najnižji ligi. V smučarskem svetu tovrstnih tekmovanj ni. Ste na kakšni drugi ravni zaradi statusa novega kluba izgubili kakšne bonitete?
Kot ste ugotovili, je zaradi individualne narave smučarskih tekmovanj slika v našem športu drugačna. Mimo določenih omejitev, ki jih prinaša status novega kluba, seveda ne moremo. A po drugi strani, predvsem v pogovoru z dozdajšnjimi in potencialnimi novimi pokrovitelji, gradimo na novi zgodbi. Končno smo usmerjeni v prihodnost.
S kakšnim proračunom bo razpolagal ASK Branik?
Ocenjujem, da bo zadostovalo približno 1,2 milijona evrov. Osrednji del je organizacija Zlate lisice, preostalo pa bo namenjeno alpsko-tekmovalnemu delu in smučarski šoli.
Omenili ste Zlato lisico. Je z novim klubom rešena?
Upam si trditi, da lahko Lisico s Pohorja prežene zgolj konstantno toplo vreme od sredine novembra do sredine januarja. Vsak mrzel decembrski dan bomo na Pohorju izkoristili za pripravo snega.
Letos so se Mariborčani podpisali zgolj pod polovično izvedbo Zlate lisice, zaradi česar so bili deležni novega denarnega udarca.
Pri tem bo verjetno ključnega pomena sodelovanje z Marpromom, ki po stečaju Športnega centra Pohorje upravlja smučišča …
Oboji smo se znašli v novih vlogah, oboji se prilagajamo drug drugemu. Vzpostavljamo nova razmerja, ki so vse boljša. Skušamo razumeti drug drugega. Verjamem, da bomo zgledno sodelovali. Dokaz je delovna akcija, ki jo 1. 10. ASK Branik pripravlja skupaj z Marpromom in Termami Maribor. Gre za delovno akcijo urejanja Pohorja. To je prvi korak v novo sezono.
Kakšen pa je bil v zadnjem obdobju vaš odnos z mariborsko mestno občino?
Reševanje klubov ni glavna naloga občine. Če pa govorimo o Zlati lisici, računam na pomoč celotnega okolja. Ko se bo namreč začel televizijski prenos, ne bo nikjer pisalo ASK Branik ali Marprom. Pisalo bo le – Maribor. Prav zaradi tega bi pričakovali večjo naklonjenost lokalnega okolja. Primer dobre prakse najdemo že pri naših sosedih, kjer recimo teniški ATP-turnir v Umagu ali turnir v odbojki na mivki v Celovcu spretno izkoristijo za promocijo destinacije.
