Žan Košir bo izpustil še en začetek sezone

Čeprav se najboljši slovenski deskar in predlani krojač svetovnega deskarskega vrha Žan Košir še vedno ubada z nadležno poškodbo ledvenega dela hrbtenice, ki ob povečanih obremenitvah v obliki močne bolečine lahko izbruhne kadarkoli, smučarske deske ne želi postaviti v kot. Še več, vse moči usmerja v to, da bi v tej sezoni vendarle lahko nastopil.

Ni še čas za slovo

"Nikogar ne želim zavajati z datumi moje vrnitve, vem pa, da še ni čas za slovo," poudarja 32-letni Tržičan.

Na lažjih terenih še vedno lahko premaguje tekmece, zato si želi nastopiti vsaj na tekmah, ki ponujajo podlago, ki je manj obremenjujoča za telo. To bi se lahko zgodilo januarja prihodnje leto na domači Rogli, morda bi lahko nastopil tudi na marčevskem svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi v Španiji, kjer proga ni tako zahtevna.

"A le če bom čutim, da sem v stiku z najboljšimi, na izlete ne bom hodil," pravi Košir. Zaveda se, da celotne sezone s tako izmučenim telesom ni več sposoben izpeljati.

Razmišljanje, da bi zmogel odpeljati celotno sezono, je utopično, si pa želi nastopiti vsaj na eni ali dveh tekmah svetovnega pokala. Foto: STA ,

Posloviti se želi na snegu, ne za zeleno mizo

Nosilec dveh olimpijskih medalj iz Sočija in odličja s svetovnega prvenstva v Kreischbergu ter dobitnik treh kristalnih globusov, ki si jih je s konstantnimi predstavami na visoki ravni v paralelnem slalomu in veleslalomu zagotovil v sezoni 2014/2015, se ne želi posloviti za zeleno mizo ali še huje, z bolniške postelje. Čuti, da čas za to še ni dozorel. Tekmovalni ogenj ga še vedno žene k višjim ciljem: nastopu na olimpijskih igrah v Pjongčangu leta 2018.

V teh dneh kolesari, mišično maso nabira v fitnesu, veliko časa posveča masažam in fizioterapiji, na avstrijskem ledeniku Mölltal pa je ravno včeraj nabiral tudi občutke na snegu, ki jih zadnji dve zimi še kako pogreša.

"Počutim se živega, če še vedno lahko počnem to, kar rad počnem. Če bi me kar čez noč odžagali od tega, bi bil šok za telo in psiho prevelik," pravi deskarski šampion. "Prehoda v običajno življenje se bom lotil postopoma."

Navijači mu še vedno dajejo zagon. Foto: Vid Ponikvar

"Nekatere dejavnosti še vedno izvajam na visoki ravni, je pa dejstvo, da težko dlje časa hodim ali tečem. V iztegnjenem položaju se preprosto ne počutim dobro," opisuje svoj hendikep, ki ga skuša na različne načine zaobiti in najti nove načine gibanja. "Dolgoročno pa to zagotovo ni dobro," priznava.

Brez akcije in adrenalina si življenja ne zna in ne želi predstavljati

A brez gibanja ne bo zdržal, poudarja. "Moja glava še vedno potrebuje akcijo in adrenalin," pravi. "Če svojo dozo dobi, to name vpliva zelo spodbudno. Nasmejan sem, bolj samozavesten. Če ne, je ravno obratno. Če je glava vajena 20 let dobivati adrenalin, jo je težko kar čez noč od vsega odrezati."

Z olimpijskima medaljama iz Sočija se je vpisal v slovensko športno zgodovino. Kljub težavam še vedno načrtuje nastop na olimpijskih igrah v Južni Koreji leta 2018. Foto: Getty Images

Spet se mora znajti sam

A težava ni le v zdravju, Koširja bremeni tudi odnos odbora za deskanje pri Smučarski zvezi Slovenije, kjer so mu dalo jasno vedeti, da mu bodo sredstva za financiranje sezone povrnili le v primeru, če bo nastopil na tekmah svetovnega pokala, česar pa za zdaj ne more zagotoviti. Če ne bo tekmoval, bi lahko pomagal kot vzornik in promotor deskanja na snegu, je predlagal.

Ne more se znebiti občutka, da so ga vsi, razen svojcev, najožjih prijateljev in navijačev, ki jih izpostavlja kot edino svetlo točko njegove kalvarije, prehitro pozabili. "Bolj ali manj se moram spet znajti sam," pravi.