Četrtek, 7. 2. 2019, 17.29
5 let, 10 mesecev
Alex Cisar
V biatlonu je šele sedem let, pa že ima tri medalje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
"Biatlon ima v mojem življenju posebno mesto, v športu nameravam vztrajati," pravi dvakratni mladinski svetovni prvak Alex Cisar.
Nedavno mladinsko svetovno prvenstvo na Slovaškem je dokaz, da ima slovenski biatlon nadarjeno generacijo tekmovalk in tekmovalcev ter šampiona v nastajanju. To je 18-letni gimnazijec, Zoisov štipendist, ljubiteljski fotograf Alex Cisar, ki je iz Osrblieja prinesel dve zlati in srebrno odličje.
Na sprejemu mladinske reprezentance v Ljubljani smo zgovornega dijaka četrtega letnika Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja podrobneje spoznali. Kdo je torej Alex Cisar iz Britofa pri Kranju?
"Moj oče je Čeh, mati pa Slovenka. Jaz sem na pol Čeh, govorim tako slovensko kot češko, v prostem času, ko ni treba delati za šolo in trenirati, se zelo rad ukvarjam s fotografiranjem, snemanjem in montažo kratkih videoposnetkov," pravi.
Z ušesi zastrigli tudi Čehi
Zaradi uspehov na tekmovališčih - poleg že omenjenih odličij na svetovnem prvenstvu dobre predstave kaže tudi v pokalu IBU junior, kjer v skupnem seštevku zaseda deseto mesto – se je znašel tudi na radarju češke biatlonske zveze. Pravi: "Ponudbe so prihajale, ampak me za zdaj ne zanimajo. Ostajam v Sloveniji. O tem ne razmišljam, osredotočen sem na ta trenutek."
Za Cisarja, veselega, da mu uspeva šolo in šport "usklajevati na visoki ravni", po šolskem letu prihaja čas odločitve. Ali se bo bolj zavzeto lotil nadaljnjega šolanja ali pa se popolnoma posvetil biatlonu in se soočil z zahtevnim prestopom na najvišjo raven tekmovanj, ki se za številne izkaže kot nepremostljiva?
"Biatlon ima v mojem življenju posebno mesto, v športu nameravam vztrajati. Zelo rad ima ta šport, imam pa tudi zelo natančno začrtano pot ter visoke cilje, za katere se bom maksimalno potrudil, da jih dosežem," odgovarja.
Alex Cisar o tem in onem:
Kako se je sploh znašel v biatlonu?
"Že od malega se zanimam za šport, pri petih sem začel trenirati tenis in ga treniral do desetega leta, potem sem leto in pol treniral košarko, zanimivo pa je, da sem se z biatlonom oziroma s tekom na smučeh začel ukvarjati šele pri 12 letih. Na tekaških pripravah sem poskusil streljati, in to me je potegnilo v biatlon."
Kdaj je zaslutil, da lahko postane dober biatlonec?
"Pred štirimi leti na državnem prvenstvu v letnem biatlonu, takrat sem zelo presenetljivo zmagal tako med mladinci kot tudi med starejšimi mladinci. Takrat sem začutil, da se je trdo delo, ki sem ga opravil poleti, zares izplačalo. Potem pa je moja prva sezona na smučkah z malokalibrsko puško prinesla presenečenje, imel sem zelo dobre rezultate tako v alpskem pokalu kot na slovenskih tekmah. To so bili trenutki, ko sem začutil, da imam potencial, da lahko po dobrih rezultatih posegam tudi na mednarodni sceni, in od takrat naprej je to motivacija, ki mi omogoča, da še naprej trdo delam."
Zakaj preboj prav letos na svetovnem prvenstvu v Osrblieju?
"Že pred dvema letoma smo bili v Osrblieju na mladinskem svetovnem prvenstvu, izkusili smo iste proge. Tokrat smo torej imeli te izkušnje, kar mi je seveda pomagalo, a bilo je še veliko dodatnih dejavnikov. Fizična pripravljenost, denimo. Vesel sem, da sem ostal zdrav in sem se na prvenstvo lahko res dobro pripravil. Vlogo pa je igrala tudi sreča, ki je neizogiben del vrhunskega športa. Res veliko stvari se mora sestaviti za vrhunski rezultat in meni so se."
Cisarjeva sotekmovalca v štafeti Lovro Planko in Anton Vidmar sta pohvalila tudi smuči, delo servisne ekipe z Juretom Ožboltom, Robertom Gasarjem in Matejem Brinovcem.
"Zahvaliti se moram za dobre smuči. Čisto na vseh tekmah smo imeli smuči pripravljene vrhunsko. Zelo ponosen sem na to, da lahko ena majhna reprezentanca, kot je slovenska, v pripravljenosti smuči konkurira tudi največjim izbranim vrstam, kot sta Francija in Norveška."
… in Nemčija, ki je bila na tokratnem prvenstvu prisotna z močno ekipo, kar pomeni, da je bila svetovna konkurenca popolna …
"In Nemčija, seveda. Prav imate, konkurenca je bila popolna, tekmovali so najboljši mladinci z vsega sveta."
Kakšni so Cisarjevi tekmovalni načrti?
"Za zdaj še ne bi rad prav veliko razkrival, ampak kot vsak športnik bi se rad nekoč uvrstil na olimpijske igre ter se tam boril za najvišja mesta. Se pa zavedam, da je pred menoj še zelo dolga in trnova pot ter da se bo treba še močno truditi, da bi dosegel cilje."
Leta 2021, ko bo svetovno člansko biatlonsko prvenstvo gostila Pokljuka, bo Cisar star 20 let in bi že utegnil biti v slovenski reprezentanci. Je nastop na tako veliki tekmi pred domačimi navijači tudi njegov cilj in motivacija?
"Tudi to zame predstavlja velik in pomemben cilj pa tudi velik izziv, saj bi se rad pred domačimi gledalci prikazal v najboljši luči. Je pa to, kako bom takrat pripravljen, v kakšni formi bom, odvisno od zelo veliko dejavnikov. Na ene imam vpliv, na druge pa ne. Zelo vesel bom, če bom lahko štartal in pokazal, kaj znam."
Kako mladinska reprezentanca sodeluje s člansko? Imajo kakšen stik?
"S člansko reprezentanco ne sodelujemo prav veliko, saj imamo zelo razvit štab v mladinski reprezentanci. Naš trener Janez Marič nas pripravi odlično, imamo tudi svoja testiranja na fakulteti za šport … V bistvu se interno, znotraj mladinske reprezentance, pripravljamo na največja tekmovanja."
To pa ne pomeni, da člani ne vedo za mladince. Za uspeh na Slovaškem so čestitke deževale, tudi Jakov Fak ve, kdo je Alex Cisar.
"On pa ve zame (smeh, op. p.). Ja. Čestital mi je za dosežke, vesel je, da se mladi biatlonci borimo za stopničke, in upa, da bomo čim prej prišli med člane in tudi tam mešali štrene. Jakov Fak je tudi moj vzornik, ob njem pa še Martin Fourcade, Johannes Thingnes Boe … Ti klasični biatlonci, ki krojijo vrh. Podrobno jih spremljam in se poskušam čim več naučiti, analizirati njihov način streljanja, njihov tek, učiti se tudi iz njihovih napak in prenesti vse skupaj na svoje nastope."
Že štafetna tekma na mladinskem prvenstvu, ko je Cisar v zadnjem krogu hladnokrvno odbil napad Kazahstana in Italije, je pokazala, da ga pritisk ne zlomi.
"Tudi pritisk pred zasledovalno preizkušnjo je bil kar velik, ampak imam to srečo, da tudi na šoli sodelujem s psihologinjo, s katero sva se odlično pripravila na to SP. Ta psihološka plat je zelo pomembna, ta osredotočenost v danem trenutku."
