Ponedeljek, 27. 11. 2017, 11.22
6 let, 5 mesecev
Intervju z Jernejem Damjanom
Tveganje Jerneja Damjana se je izplačalo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,93
3
Prišel, videl, zmagal. Tako nekako bi lahko opisali zgodbo 34-letnega slovenskega skakalca Jerneja Damjana v Ruki na Finskem. Na drugo postojanko svetovnega pokala je prišel kot rezerva in v nedeljo skočil do druge zmage v karieri. Čeprav pred seboj vidi še kar nekaj sezon, se že dodobra pripravlja na drugo kariero. Izpostavlja družino, ki je na prvem mestu. Posledično je temu tudi prilagodil treninge. Veliko dela je opravil kar sam.
Pred skoraj štirimi leti je Jernej Damjan v Saporu pri takrat 30 letih skočil do krstne zmage v svetovnem pokalu. Poleti o tem, kaj počne, nismo veliko slišali. Odločil se je, da telo na podlagi izkušenj iz preteklosti pripravi sam, tehnični vidik pa je oplemenitil v B-reprezentanci pod taktirko Igorja Medveda in Jureta Šinkovca. Minuli konec tedna je prišel v Ruko kot menjava za 17-letnega Timija Zajca in nemudoma navdušil. Najslajše je privarčeval za zadnji dan. Na posamični tekmi je dosegel drugo zmago v karieri.
Katera zmaga vam je bolj pri srcu? Prva v Saporu leta 2014 ali nedeljska v Ruki?
Iskreno, druga mi je bolj. Najbolj sem vesel, da sem prvič v karieri zmagal, potem ko sem po prvi seriji tekme za svetovni pokal vodil. Premagati pritiske in samega sebe je tisto, kar je najbolj vredno. Vedno je lažje napadati kot braniti. Sicer se mi zdi, da vsaka nova zmaga pomeni več, ko si enkrat starejši.
Kaj sta vam dejali žena Taya in hčerka Niki?
Ko sem vodil po prvi seriji, sem jima rekel, naj mi pošljeta kakšen video, ker sem bil nekoliko nervozen. Dobil sem dva simpatična videa. Utrip se mi je nemudoma nekoliko umiril. Po koncu je bila pa tako ali tako evforija. Niki je bila vesela, vendar se še ne zaveda, kaj to pomeni. Ona le računa, koliko noči je še, da očka pride.
In da kaj prinese za darilo …
Tako sva dogovorjena, da ji malce olajšamo. Sicer nisem privrženec tega, da bi morali otroka nenehno obdarovati. Sva pa dogovorjena, ko grem na tekmo, da ji kaj prinesem. Da ji je lažje, ko grem.
Zdravljice vam niso predvajali …
Ne, niso je. Poslušali smo neki pop komad. Andreas Wellinger me je vprašal, ali je to naša himna. In sem mu odgovoril, a ni dobra? (smeh, op. a.)
Tokrat mu niso predvajali Zdravljice, ampak je iz zvočnikov prihajal pop komad. Andreas Wellinger ga je vprašal, ali je to slovenska himna.
Kako so reprezentančni kolegi sprejeli vaš uspeh?
Vsi so bili veseli. Držimo skupaj. Znamo se poveseliti drug za drugega, kar je pomembno. Vesel sem bil, ker so me pričakali v izteku. To je lepo videti. V tej smeri je treba delati in tako ekipa postane močna.
Pred začetkom konca tedna v Ruki ste bili za vse neznanka. Poleti vas nismo videli v tekmovalnem pogonu, tako da nihče ni vedel, kam dejansko lahko posežete. Kako ste si sploh zamislili treninge?
Glede na prejšnje sezone, poskuse, ki sem jih imel, težave s koleni, sem si rekel, da moram drugače zapeljati. Jasno, poleti sem se posvetil treningom, ampak je bila na prvem mestu družina. Hčerka je le stara tri leta in ne bo nikdar več toliko. Sezon je lahko še nekaj, veliko jih je pa že bilo. Rekel sem si tudi, da sem poletno nagrado že dobil, zato nisem imel ambicij. Če smo iskreni, poletna sezona ne pomeni toliko kot zimska. Vzel sem si prosto tekmovanj in pritiskov. Da sem prišel v zimo lačen skokov in sproščen.
Potem ste nekoliko tvegali?
Sem, vendar tisti, ki ne tvega, nikoli ne naredi kaj velikega. V življenju je treba kdaj tvegati. Posvetil sem se drugim stvarem. Začel sem iskati stvari za prihodnost. Nekako sem pri svojem sponzorju skoraj zaposlen. Pri Furlantechu sem glavni za marketing. Uživam tudi v tem delu. Športniki imamo varovalko v glavi, kaj bomo delali po končani karieri. Ko vidiš, da si lahko tudi na drugih področjih dober, je lažje. Dokazal sem si, da sem sposoben delati na drugih področjih. Da me ne skrbi, kaj bo po karieri. Skoki vendarle niso vse.
Veseli ga, da so vsi pozdravili njegov uspeh. "Tako se gradi ekipa," poudarja izkušeni Damjan.
Kaj natančno počnete?
Skrbim za družbene medije in foto- ter videomaterial. In še za ogromno stvari ob tem. Vse je na ravni dobrega sodelovanja. Če je šef zadovoljen, sem jaz tudi. Vse se da časovno uskladiti.
S kom potem trenirate?
Kondicijo sem v bistvu vodil sam. Imam veliko kilometrine. Skoki so individualni šport. Škodoval bi lahko le sebi. Kar se skokov in tehnike tiče, sem delal z B-reprezentanco. Torej s trenerjema Igorjem Medvedom in Juretom Šinkovcem.
Sam svoj mojster, skoraj …
Glede kondicije sva s Simonom Podreberškom v zadnjih dveh letih ogromno naredila. Izluščil sem tisto, kar mi koristi, in delal stvari, ki jih potrebujem. Torej, kaj mojemu telesu ugaja. Ko si starejši, moraš veliko več posvetiti regeneraciji. Če se pretreniraš, lahko nastane večja škoda.
Koliko časa po vašem mnenju lahko fizično zdržite?
Bomo videli. Težko to povem. Za eno tekmo je bil dober recept. Ali bo za celo sezono, bomo videli. Tako sproščeno še nisem skakal. Lani sem že podobno, vendar sem delal veliko napak. Pri skokih se ti morajo, hočeš ali nočeš, stvari poklopiti. Globalnega recepta ni.
"Tisti, ki ne tvega, nikoli ne naredi kaj velikega. V življenju je treba kdaj tvegati. Posvetil sem se drugim stvarem."
Ali se boste zdaj kaj več priključevali A-reprezentanci?
Na skakalnih treningih ja, preostalo bom pa še naprej delal sam.
Koliko ste imeli v pripravljalnem obdobju v mislih, da je pred vrati olimpijska sezona?
Olimpijske so zagotovo cilj, vendar je do takrat še tako daleč. Pri skokih forma niha iz tedna v teden. Včeraj sem zmagal, naslednji teden so lahko že težave. Dejavnikov je ogromno. Fantov je veliko na kupu. Konkurenca je res močna. Uvrstitev med prvih 15 je že dober rezultat.
Verjetno imate kakšne želje v povezavi z olimpijskimi igrami?
Nastopiti na olimpijskih igrah je res čast, vendar sem bil že na treh. To bodo moje četrte. Če greš na olimpijske in nimaš možnosti za medaljo, je mučno. Upam, da bomo kot ekipa zrasli in bomo konkurenčni za medaljo. Če bi mi rekel, da bi bile jutri olimpijske igre, bi bil zelo vesel (smeh, op. a.). Ampak je še dolga doba do Pjongčanga ...
3