Petek, 11. 11. 2022, 8.45
2 leti
Pred odprtjem stalne razstave Mateja je zlata! v Tržiškem muzeju
Slovenska smučarska ikona Mateja Svet vse svoje lovorike predala muzeju in s tem javnosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,35
22
Ikona slovenskega in jugoslovanskega smučanja Mateja Svet je vse svoje materialne spomine na smučarsko kariero predala Slovenskemu smučarskemu muzeju v Tržiču. Razstava njenih lovorik z naslovom Mateja je zlata! bo javnosti na ogled od 12. novembra.
Mali kristalni globus, srebrna olimpijska medalja in Bloudkova plaketa. To je le drobec materialnih spominov, ki jih je legendarna smučarka Mateja Svet novembra lani predala Slovenskemu smučarskemu muzeju, ki spada pod okrilje Tržiškega muzeja. Tam so predmete konzervirali, del najpomembnejših lovorik pa razstavili na spominski steni poleg stene Bojana Križaja. Razstavo bodo ob prisotnosti smučarske ikone odprli danes, širši javnosti pa bo na ogled od sobote, 12. novembra,.
Nekdanja alpska smučarka Mateja Svet je vseh 550 priznanj in lovorik iz svoje smučarske kariere predala Slovenskemu smučarskemu muzeju v Tržiču. Na fotografiji v družbi nekdanjega tržiškega župana Boruta Sajovica in direktorice Tržiškega muzeja Jane Babšek. Vir fotografije: arhiv občine Tržič.
Mlajšim generacijam ime Mateja Svet morda ne pove kaj dosti. Od konca njene smučarske kariere je minilo že 32 let, a pri tistih, ki so smučanje spremljali v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ime Mateja Svet še vedno zbuja posebne občutke.
Bila je ikona slovenskega in jugoslovanskega alpskega smučanja, svetovna prvakinja (Vail, 1989) in olimpijska podprvakinja (Calgary, 1988).
V njeni zbirki (zdaj zbirki Slovenskega smučarskega muzeja v Tržiču) so mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku veleslaloma (sezona 1987/1988), pet medalj s svetovnih prvenstev, pa sedem zlatih odličij za zmago v svetovnem pokalu in 22 uvrstitev na stopničke svetovnega pokala.
Vse to je danes 54-letna diplomirana delovna terapevtka osvojila v zgolj šestih polnih sezonah!
Leta 1988 je na olimpijskih igrah v kanadskem Calgaryju osvojila 4. mesto v veleslalomu in drugo v slalomu.
Svetova je bila v letih od 1984 do 1990 kar sedemkrat razglašena za najboljšo športnico Slovenije, v anketi Sportskih novosti pa je bila trikrat izbrana za najboljšo športnico Jugoslavije. Leta 1987 je za vrhunske dosežke v alpskem smučanju prejela Bloudkovo nagrado.
To je le del priznanj in lovorik, ki jih je zbrala v svoji izjemno uspešni, a hkrati tudi izjemno kratki karieri, in ki bodo od 12. novembra na ogled na stalni razstavi na spominski steni v prostorih Slovenskega smučarskega muzeja, ki domuje v pritličju Tržiškega muzeja.
Preostali predmeti (vseh skupaj je kar 550) bodo na ogled v prihodnjem letu, in sicer v oglednem depoju na podstrešju Tržiškega muzeja.
Mali kristalni globus za zmago v posebni veleslalomski razvrstitvi leta 1988, srebrna olimpijska medalja iz Calgaryja, Bloudkova plaketa ...
Ni si mislila, da bo to sploh koga zanimalo
Mateja Svet je že dlje časa razmišljala, da bi predmete predala nekomu, ki bi ga to zanimalo, ni pa si mislila, da bi to sploh koga zanimalo, je povedala v izjavi pred odprtjem razstave.
Izjava Mateje Svet:
"Prvi je to potem storil Bojan Križaj in mislila sem, da Tržiški muzej sprejema eksponate samo tržiških smučarjev. Ko sem spoznala direktorico muzeja Jano Babšek, pa so stvari hitro stekle. Zelo sem vesela, da je Tržiški muzej to zanimalo, saj gre za odličen muzej, vrhunsko voden. V čast mi je, da bodo moji predmeti pristali v tem muzeju," sporoča Svetova, ki je muzeju predala kar 550 predmetov iz svoje kariere, 20 od teh, najbolj dragocenih, so v muzeju prejeli zgolj v hrambo, kar pomeni, da bi dediči Svetove, če bi to želeli, te predmete lahko dobili nazaj.
Mali kristalni globus za najboljši izkupiček v veleslalomu je prejela v sezoni 1987/1988.
Živeti za prihodnost
Kot nam je lani ob obisku Tržiškega muzeja pojasnila direktorica Jana Babšek, ta nam je predstavila drobec gradiva, ki jim ga je predala Svetova, so razlogi, zaradi katerih se nekdanji športniki odločijo za tak korak, zelo osebni. "Mateja pravi, da je treba živeti za naprej in ne za nazaj, zato se je odločila, da te predmete podari javnosti," je pojasnila direktorica.
Nenaden konec kariere
Mateja Svet je odločitev o koncu smučarske kariere javnosti sporočila 1. junija 1990 v prostorih Televizije Slovenija. Glede na to, da je štela komaj 21 let, bi ob tej novici zdaj zagotovo uporabili besedo šok.
Svetova je ob slovesu dejala, da se je smučanja enostavno nasitila, da bi želela v življenju početi še kaj drugega, a marsikdo še danes dvomi, da je to edini razlog za njeno rano slovo.
Danes živi zelo zasebno življenje, stran od novinarskih mikrofonov in televizijskih kamer. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani je zaposlena kot diplomirana delovna terapevtka, specializirala se je za področje psihodrame, ki je akcijska metoda skupinske psihoterapije.
Deluje v različnih psihoterapevtskih enotah in pomaga ljudem z duševnimi motnjami, je zapisano na spletni stran Zdravstvene fakultete, kjer predstavljajo svoje študente.
Sprehod skozi zbirko predmetov, ki jih je Mateja Svet predala Slovenskemu smučarskemu muzeju:
Razstava bo javnosti na ogled od 12. novembra
Odprtje stalne razstave Mateja je zlata! bo danes, 11. novembra, še pred tem pa bo v dvorani Kulturnega doma Tržič z začetkom ob 16. uri okrogla miza, na kateri bodo poleg osrednje gostje, Mateje Svet, sodelovali še Veronika Šarec, Bojan Križaj, Tomaž Čižman, Tone Vogrinec in Slavo Mulej.
Za splošno javnost bo razstava na ogled od 12. novembra.
Spominska stena Bojana Križaja.
Muzej, ki hrani slovensko smučarsko zgodovino
Na 120 kvadratnih metrih Slovenskega smučarskega muzeja, ki je v pritličnem delu Tržiškega muzeja, že zmanjkuje prostora za vse zgodovinske predmete in mejnike slovenskih smučarjev, a prizadevni muzejski delavci vseskozi iščejo rešitve, da na majhno površino na čim bolj inovativen način spravijo čim več spominov.
Tam je že poseben kotiček domačina Žana Koširja, najuspešnejšega slovenskega deskarja vseh časov, v vitrinah so med drugim razstavljeni spomini biatlonke Andreje Grašič Kobler, smukača Andreja Jermana, smučarskih skakalcev iz Tržiča in okolice in še mnogo drugih.
Slovenski smučarski muzej je svoja vrata odprl leta 2014. Njegov pobudnik je upokojeni arhitekt, smučarski zanesenjak, nekdanji demonstrator in učitelj alpskega smučanja Aleš Guček. Pri snovanju zbirke sta mu pomagala tudi žena Vlasta in oče Svetozar.
22