Sreda, 6. 2. 2019, 9.00
5 let, 2 meseca
INTERVJU: NEVENA IGNJATOVIĆ
Škofjeloška znanka na srbski misiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,28
3
Do nedavna pridružena članica slovenske reprezentance, nosilka srbske zastave na otvoritveni slovesnosti zadnjih zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu in začasna Škofjeločanka Nevena Ignjatović se je razgovorila o statusu smučanja v svoji domovini, primerjavah s Slovenijo in pogledu v prihodnost.
Daleč od elite na svetovnem prvenstvu, a tudi daleč pred eksoti v Aareju. Najboljša srbska alpska smučarka, 28-letna Nevena Ignjatović, ki med sezono živi v Škofji Loki in je bila dolgo povsem vpeta v slovensko reprezentanco, nastopa že na svojem osmem velikem tekmovanju. Tokrat s slabšo popotnico kot pred letom v Pjongčangu. Potem ko je v preteklih štirih letih prihajala do točk svetovnega pokala in se med drugim lani v Lenzerheideju prebila do šestega mesta, letos še ni našla želene forme.
Nevena Ignjatović je pred odhodom v Aare nastopila na Zlati lisici.
Srbkinja na začasnem delu v Škofji Loki?
Tako nekako. Škofja Loka je moja športna baza. Sicer pa potujem po celinah in državah. Z dodajanjem disciplin spoznavam nove dimenzije tega športa. Zahtevno je. Za mnoge nemogoče. Že zgolj trenirati, kaj šele na najvišji ravni. Kdorkoli vsaj poskusi trenirati vse discipline, še toliko bolj spoštuje Tino Maze in njeno kariero. Ona je namreč v vseh disciplinah tudi zmagovala. Ona je premikala meje svetovnega smučanja. Jaz v tem trenutku le srbskega. A na to sem ponosna.
Kakšno pa je vaše sodelovanje s slovensko reprezentanco?
Tri leta sem bila zunanja članica slovenske ženske ekipe. Četrto leto pa … Nisem del sistema. Panožni zvezi se še dogovarjata o pogojih sodelovanja. Uradnega dogovora še ni. To je vse, kar lahko rečem na to temo. Ni vse odvisno od teme. Jaz se borim. Pomaga mi trener Matic Jeraša. Sem pa, kar moram poudariti, v odličnih odnosih s slovenskimi smučarkami. Ne le z njimi, tudi s trenerji, serviserji …
S katero smučarko se najbolj družite?
V prvi vrsti z Ano Bucik. Deloma zaradi značaja, deloma zaradi usklajenih urnikov. Jasno, tudi z Marušo Ferk, Ano Drev in Meto Hrovat. Super punce! Moja mama mi je že večkrat dejala, kako lepo so me Slovenke sprejele, ne glede na to, da sem njihova tekmica.
Kakšen status pa imate smučarji v Srbiji?
V Sloveniji od dveh milijonov prebivalcev verjetno smuča milijon ljudi. Vsi pa poznajo vaše smučarje. V Srbi nas je sedem milijonov, dvomim pa, da jih na smučeh stoji več kot 200 tisoč. Posledično je temu primeren tudi status tekmovalcev. Osebno sicer ne hrepenim po prav veliki priljubljenosti. Je pa dejstvo, da je brez medijske pojavnosti in splošne prepoznavnosti težje zbirati denar pokroviteljev. Žal je tako, da lahko položaj spremenim le s kakšnim odmevnim rezultatom. Da ne bo pomote, že zdaj sem iskreno hvaležna vsem institucijam, ki mi stojijo ob strani, predvsem resornim ministrstvom in olimpijskemu komiteju, ter mojim pokroviteljem na čelu s športnim središčem pokrovitelju Zlatibor.
Zdi se, da ste bili največje pozornosti deležni predlani, ko so vam v Beogradu ukradli sponzorsko vozilo …
Pred kratkim sem si ogledala novi srbski filmski hit Južni veter, ki prikazuje tudi podobna kriminalna dejanja. Zlahka bi se znašli v tem filmu. Oče je parkiral vozilo, čez dve uri ga ni več bilo. Kot bi bilo vse pripravljeno za bliskovito akcijo. Avto? Brez sledi in glasu. Verjetno je bil hitro prodan po delih. Kaj pa se je zgodilo z mojimi smučarskimi čevlji, ki so bili v njem, lahko le ugibam. Tistemu, ki je, predvidevam, po naročilu odtujil vozilo, je za čevlje verjetno vseeno.
"Sem velika prijateljica slovenskega smučanja."
Sezona 2018/19. Nekako se zdi, da to ni ravno to, kar ste si želeli?
Vsekakor. Kot bi bila stalno na napačni strani stotink. V zadnjih letih sem se začela uvrščati med dobitnice točk svetovnega pokala. Imela sem tudi ugodno štartno izhodišče. Posledično sem si ciljno letvico postavila krepko višje. Pričakovala sem uspešno sezono. Iskreno, pričakovala sem nadaljnje uvrščanje med finalistke, nato pa postopno napredovanje. Prav zaradi tega mi je zaradi neuspehov še toliko težje. Najtežje na smučarski poti. Verjamem, da spadam višje. Za nameček pa v tem našem svetu vsako neuvrstitev v finale označimo za katastrofo. Meja je pogosto zelo tanka.
Tudi delu slovenske reprezentance gre slabše od načrtov …
Ko ne gre, pogosto ne veš, zakaj je tako. Ko gre, vse skupaj deluje preprosto. Verjamem, da gre za psihološko prepreko. Postala sem pozorna na smučarje in njihove predstave na treningih ter tekmah. To sta pri številnih dva različna svetova. Poleg tega je konkurenca iz leta v leto bolj ostra, zato je postopek prenosa voženj s treningov na tekme tudi vprašanje premagovanja samega sebe.
V Pjongčangu je nosila srbsko zastavo na otvoritveni slovesnosti.
Svetovno prvenstvo?
Lepo bi bilo, če bi se prav v Aareju moja rezultatska krivulja dvignila navzgor.
Kaj pa prihodnost? Verjetno mora smučar v Srbiji zelo dobro razmisliti, kaj bo delal po končani karieri …
Če bi želela v smučanju kaj zaslužiti, bi morala biti precej, precej boljša. Zares dobro služi najboljša deseterica, morda petnajsterica. Vse drugo so, vsaj glede na finančne vložke, zelo skromni zneski. Na srečo sem zaposlena v športni enoti srbske vojske. Pomagajo mi tudi pokrovitelji. Seveda zrem tudi v prihodnost. V Beogradu sem že pred štirimi leti zaključila študij ekonomije. To bi bil lahko neki temelj. Še posebej, če vse skupaj povežem s športnimi izkušnjami. Morda bi lahko organizirala smučarski tabor. A zdaj še ostajam v tekmovalnem alpskem smučanju. Vsaj še nekaj časa oziroma dokler bom imela pogoje.
3