Še zdaleč ne sme biti tema le trener

• Janusovega naslednika naj bi iskali znotraj družine

Predsednik odbora za skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič je po koncu planiškega praznika po nepotrebnem sprožil paniko med slovenskimi novinarji. Nekaterim medijem je še govoril, da se bo z zdaj že nekdanjim trenerjem Goranom Janusom še pogovoril o nadaljevanju, spet drugim, da ne bo več opravljal te funkcije, saj je potrebna sveža kri. Komunikacijski šum je presenetil tudi Janusa, ki pa je verjetno pričakoval, da se bo zgodilo kaj podobnega, čeprav bi bilo pametneje, da bi se Jasnič o tem najprej pogovoril z njim. Zlasti, ker je Janus toliko naredil za slovenske skoke. Več spoštovanja bi si moral zaslužiti, morda bi celo izpeljali novinarsko konferenco za vse uspehe.

Dejstvo je, da je Goran naredil ogromno za slovenske skoke in skupaj s slovenskimi orli spisal marsikatero pravljico. V večini je bil osrednji protagonist Peter Prevc. A po sedmih letih so se povsem razumljivo odnosi nekoliko skrhali. Vsi si namreč želijo uspešno skakati in dosegati vrhunske rezultate, a ko jih ni, začnejo kritike leteti z vseh strani in nastanejo trenja.

Prihod novega trenerja bo prinesel svežino, a bo moral Jasnič izbrati pravega kandidata, kar pa je vse prej kot preprosto delo. Pričakovanja tako skakalcev kakor tudi javnosti in ne nazadnje sponzorjev so visoka.

In ob tem je treba izpostaviti še eno stvar, ki bi ji morali na zvezi posvetiti bistveno več pomena. Poglavje o tehnološkem in tehničnem razvoju. Najboljše nacije, kot so Norveška, Poljska in Nemčija, več sredstev, strokovnjakov in časa namenijo razvoju opreme ter drugih vej tehničnega napredka, da bi imeli skakalci v zraku prednost.

V Sloveniji imamo pred vrati namreč kar nekaj strokovnjakov, ki lahko še več doprinesejo k temu in bi jih morali na zvezi bolj vključiti. Zlasti ker jih to zanima. V nasprotnem primeru le imenovanje novega trenerja ne bo imelo učinka na dolgi rok. Osrednje nacije, ki po naših informacijah ogromno vlagajo v razvoj in imajo svoje laboratorije, bodo še naprej v ospredju, slovenski orli pa se bodo do češnje na torti prebili le ob svetlejših trenutkih. Kot je bilo to v tej zimi.

Večkrat smo lahko iz ust naših skakalcev slišali, da imajo drugi večje hitrosti na zaletni mizi, da imajo takšne in drugačne drese, a so takšne misli prisotne vedno, če nisi v ospredju. Ko je Peter Prevc serijsko zmagoval, so tujci našega šampiona vzeli povsem pod drobnogled. V šali so celo dejali, naj pazijo na njegovo opremo, ker jih je zanimala vsaka malenkost, povezana z njegovim uspehom. In takšen pristop bi moral biti tudi pri nas.

Slovenija ima prav tako eno prednost. Skakalcev na sončni strani Alp je ogromno. Že pogled na njihovo število v Planici je dovolj zgovoren podatek. Na Letalnici bratov Gorišek je bilo 35 slovenskih predskakalcev, ki dejansko znajo leteti, potem pa smo imeli še deset skakalcev na petkovi posamični tekmi – imeli bi jih celo dvanajst, če Domen Prevc in Tilen Bartol ne bi imela smole z razmerami. Tukaj so še nadarjeni mladi skakalci, ki sploh še niso smeli na letalnico. Registriranih je kar 600 skakalcev do 14. leta ...

Slovenija ima s Planico in Kranjem vse pogoje, da ostane v družbi skakalnih velesil. Znanja ima veliko. Potreben je diamant za brušenje kamna v dragulje. A bo treba v to vložiti več.