Marcel Hirscher
Petek, 22. 2. 2019, 16.03
5 let, 9 mesecev
INTERVJU: ŠTEFAN HADALIN
"Še enkrat bi se prijel za glavo, a si nič ne očitam"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,47
1
"Dokazal sem, da uspeh v Aareju ni bil naključen," po tretjem kombinacijskem mestu v Banskem, kjer se je v družbi zmagovalca Alexisa Pinturaulta in drugega Marcela Hirscherja veselil prvih stopničk v svetovnem pokalu, razmišlja svetovni podprvak Štefan Hadalin in pred nadaljevanjem sezone dodaja: "Osredotočen sem na pot, saj vem, da bo potem prišel tudi cilj."
Še pred 12 dnevi je bil Štefan Hadalin smučar, čigar najboljša uvrstitev tako v svetovnem pokalu kot tudi na velikem tekmovanju je bila osmo mesto. Danes se lahko pohvali s srebrno kolajno s svetovnega prvenstva v Aareju in tretjim mestom na tekmi svetovnega pokala v Banskem. V obeh primerih v kombinaciji, v kateri v moški konkurenci slovenska noga do uspehov 23-letnega Vrhničana še ni stopila na stopničke. A nekdanji mladinski svetovni prvak ne skriva visokih ambicij tudi v veleslalomu in predvsem slalomu, v katerem se vse bolj približuje prvi jakostni skupini.
Ko ste kot osmi po superveleslalomskem delu prečkali slalomsko ciljno črto in za vsega stotinko sekunde zaostali za Marcelom Hirscherjem, ste se prijeli za glavo. Kako zdaj, s tretje stopničke, gledate na to potezo?
Če bi se to zgodilo še enkrat, bi se znova prijel za glavo. Zakaj? Vem, da nisem postregel z vrhunskim slalomom. Res je sicer, da so bile okoliščine nekoliko drugačne kot sicer. V igri je bilo, povsem podzavestno, več kot sicer. A to je šport. Enkrat so stotinke na tvoj strani, drugič na tekmečevi. Verjamem, da se na koncu vse izravna.
A verjetno ta nesrečna stotinka, ki bi vam prinesla tudi tretje mesto v kombinacijskem seštevku svetovnega pokala, ne more pokvariti zadovoljstva ob prvih stopničkah v karieri?
Ne, seveda ne. Skrajno neumno bi bilo, če bi si karkoli očital. Ne smem biti nezadovoljen. Zadovoljen moram biti s priborjenim. Navsezadnje prvič stojim na stopničkah v svetovnem pokalu.
Je bil danes v štartni hišici, ko so številni v vas videli kandidata za stopničke, občutek drugačen kot sicer?
Zavedal sem veliko priložnosti. Morda me je nekoliko razbremenjeval Marcel Hirscher, ki je bil tokrat na štartni listi. Vedel sem, da se visoko lahko zavihtita tudi Mauro Caviezel in Riccardo Tonetti. Če je v igri več adutov, je pritisk manjši. Sem se pa zavedal pomembnosti zbranosti. Po vsem tem, kar se je dogajalo v zadnjem tednu in pol, ni bilo preprosto. Uspelo mi je. Vesel sem, da sem v močnejši konkurenci sebi dokazal, da rezultat iz Aareja ni bil le preblisk.
Kako čustvenih je bilo za vas zadnjih 11 dni?
Izjemno naporen je bil predvsem ponedeljek, ko sem bil aktiven od petih zjutraj do devetih zvečer. Ob vrnitvi v Slovenijo sem bil v središču pozornosti, poleg tega je bilo vse skupaj nabito s čustvi. A to je del te igre. Če želim biti uspešen, se moram na to privaditi. Že v torek sem zaprl poglavje svetovnega prvenstva. "Čas je, da greš naprej," sem si dejal in se odpravil v Bansko. Ko mi je tukaj kdo stisnil roko in čestital za kolajno na SP, nisem bil več tako čustven. To je posledica tega, da sem se v torek sprijaznil z dejstvom, obrnil ploščo in se usmeril proti novim ciljem.
Vsekakor pa je ta rezultat dokaz, da ste po svetovnem prvenstvu obrnili nov list, kar za mladega smučarja ni povsem preprosto.
Se strinjam, to je velik izziv. Pri mojih letih in izkušnjah to še zdaleč ni preprosto. Kljub dejstvu, da je kombinacijo tokrat sestavljal superveleslalom, ne smuk, kar mi bolj ustreza, sem zadovoljen prav zaradi svojega odziva. Do sebe sem čutil neko obvezo, da se dokažem, čeprav bi moral biti zadovoljen tudi z uvrstitvijo med najboljših deset. Stopničke? Super občutek!
Vas veseli, da kombinacija ostaja v smučarski "ponudbi"?
Da, vsekakor. Ne vem sicer, v kakšno smer se bo, konkretno – glede kombinacije – razvijala moja kariera. Sem pa motiviran in voljan napredovati, čeprav je specializacija v svetovnem pokalu na vse višji ravni. Težko je loviti stik z najboljšimi v treh disciplinah. Predvsem zaradi tega, ker bi za kombinacijsko vztrajanje potreboval več treninga hitrih disciplin. Predvsem zaradi tega, da bi v smučanju pridobil večjo zanesljivost.
Se še kaj ozirate tudi na svetovno prvenstvo? Bolj konkretno, tudi na slalomski odstop?
Morda sem tam želel preveč. Vsaj malenkostno. Ob utrujenosti, ki jo je prineslo vse prvenstvo, nisem premogel popoldne zbranosti. Ni mi uspelo preseči meje. Odstopil sem. Žal. A to so pač napake, ki se dogajajo.
Zdaj je odgovor na vprašanje, ali gre vaš smučarski razvoj v pravo smer, znan. Odgovarjate z rezultati. Ste zadovoljni s trenutnim položajem?
Da. Vse gre v pravo smer. Edina črna pikica je veleslalom. A tudi v tej disciplini gradim in delam v pravo smer. Moji rezultati niso odraz realnega stanja. To bom moral pokazati tudi na tekmi. Ničesar pa ne želim prehitevati. Konkurenca je zgoščena. Specializacija na zelo visoki ravni. Čez noč zatorej ne gre.
Vidno je predvsem, da je vse manj konfiguracij in pa podlag, na katerih ste že pred štartom v podrejenem položaju.
Da. Sem prilagodljiv. Več sem se začel ukvarjati z nastavitvami in občutki. Postajam bolj vsestranski.
Na kratko … Ko gledate slalomskih vrh, imate občutek, da je to vaše okolje?
Ko sem po odstopu v Aareju gledal finale, sem res vse skupaj spremljal kot zunanji opazovalec. Bilo je zanimivo. Čutim pa, da spadam v ta krog. V nogah imam veliko.
In kako naprej? Kaj si nalagate? Kaj pričakujete od nadaljevanja sezone? Kaj od zahtevate od sebe?
Od sebe zahtevam le maksimalen pristop na vsaki tekmi, zbranost vse do konca sezone in profesionalizem, ki ga vzdržujem. Rezultatskih pričakovanj ne dvigujem. Osredotočen sem na pot, saj vem, da bo potem prišel tudi cilj.
1