SiolNET. Sportal Zimski športi
4,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Skok v športno preteklost

Padec v Planici, ki mu je spremenil tok dogodkov

4,75

termometer

Primož Roglič
Foto: Vid Ponikvar

Ko nekdo pade na skakalnicah, vsem zastane dih. Še huje je, ko jih kdo skupi na večjih letalnicah. Primož Roglič je eden izmed tistih, ki je občutil trdoto tal na Letalnici bratov Gorišek. Čeprav pravi, da padec izpred desetih let morda ni botroval temu, da je zajadral v kolesarske vode, kjer zdaj navdušuje, je nekako videti, da je bil takrat začetek skakalnega konca. Po njem se namreč ni več znašel tako kot prej, ko je znal stopiti tudi na najvišjo stopničko odra za zmagovalce.

Pred desetletjem smo s prstom kazali na Primoža Rogliča in ga uvrščali med nadarjene smučarske skakalce. Pri 16 letih je prvič uperil soj luč nase, potem ko je v Planici zmagal na tekmi celinskega pokala.

Enak podvig mu je uspel čez leto dni v ZDA. Kmalu po vrnitvi se je podal na mladinsko svetovno prvenstvo v sosednji Trbiž in posamičnemu petemu mestu dodal ekipno zlato medaljo (nastopal je skupaj z Jurijem Tepešem, Robertom Hrgoto in Mitjo Mežnarjem). Leto dni pred tem je bil srebrn na moštevni tekmi pred domačimi navijači v Kranju, na posamičmi tekmi pa med drugim premagal tudi velikega Severina Freunda.

Roglič veliki zmagovalec kronometra, Valverde dobil dirko

Izjemen zaključek Rogliča za veliko zmago v četrti etapi na dirki po Baskiji! #video

Padec v Planici leta 2007

Nato se je zgodila Planica in 22. marec. Na Letalnici bratov Gorišek smo lahko takoj po odskoku z mize videli, da se polet ne bo končal dobro. Primož je nekoliko preveč tvegal, šel v ekstremen položaj in začel izgubljati nadzor nad smučmi. Nato je vsem zastal dih.

"Za letalnico še psihično ni bil zrel"

Skakalni navijači ga spremljajo tudi na kolesarski poti, na kateri je kljub poznemu prehodu v ta šport zelo uspešen. Skakalni navijači ga spremljajo tudi na kolesarski poti, na kateri je kljub poznemu prehodu v ta šport zelo uspešen. Foto: Vid Ponikvar Z višine je močno padel na hrbtišče velikanke, se drsal in obležal v izteku. Deset minut je bil nezavesten. Odpeljali so ga s sanmi, zdravniško osebje pa je ugotovilo zlom nosu in pretres možganov.

Roglič je bil takrat star šele 18 let. Plačal je davek neizkušenosti. Čeprav je bil še rosno mlad, je zanj kot za druge vrstnike prišel čas, da stopi na letalnice. Pri skokih namreč velja nepisano pravilo, da mladeniči preizkusijo letalnico, ko postanejo polnoletni. Letos smo denimo doživeli izjemo, ko je Domen Prevc pri 17 letih preizkusil tri letalnice v Oberstdorfu, Vikersundu in Planici.

"Ni bilo prehitro, da je šel na letalnico, saj je bil star osemnajst let. Primož takrat, kot sem slišal pogovore med fanti, psihično še ni bil zrel za letalnico. Fantazija je njemu in Jerneju Košnjeku delala na polno. Kot je meni znano, naj bi se na vrhu pogovarjala, da bosta šla po nosu ven in na vse ali nič. Samo da bo 200 metrov. Dostikrat slišimo kakšne podobne spodbude med skakalci. Nato sta šla drug za drugim na nos in padla," se spominja Jelko Gros.

"Ne glede na trdoto tal moraš po padcih nadaljevati" 

Lani je spisal prav posebno zgodbo, potem ko je zmagal v etapi slovitega Gira. Lani je spisal prav posebno zgodbo, potem ko je zmagal v etapi slovitega Gira. Čeprav Roglič ni več skakalec, se je letos še enkrat spomnil dogodka iz Planice: "Pred desetimi leti sem hudo padel v naši Planici, ki je bila takrat največja smučarska letalnica na svetu. Manj kot mesec dni pred nesrečo smo postali mladinski ekipni svetovni prvaki. Prepričan sem bil, da je to moja pot v življenju. Danes ne bi rekel, da je ta padec odločil mojo kariero. Nato sem skakal vsaj še štiri leta. Vseskozi sem verjel, da nekako bo uspelo. Ko pogledam nazaj, sem hvaležen za izkušnje, ki sem jih pridobil kot smučarski skakalec in za to, da sem dobil 'drugo' priložnost kot kolesar. V novem in starem športu pa je nekaj enako; naučil sem se, da ne glede na to, kako trdo priletiš ob tla, se moraš vedno spraskati nazaj in nadaljevati."

Roglič je sicer izpostavil, da padec morebiti ni odločujoče vplival na njegovo nadaljnjo skakalno pot, a se je po bližnjem srečanju z letalnico vse obrnilo v drugo smer. Če je bil še tisto sezono osmi skakalec celinskega pokala in se je pričakoval njegov preskok v svetovni pokal, je rezultatska krivulja drastično padla. Od nekdaj nadarjen skakalec je začel tavati v povprečju, imel težave s koleni, dokler ni leta 2012 skakalne smuči tudi ob izgubi motivacije postavil za vedno v kot in se podal v neznani svet kolesarstva.

Trije slovenski skakalci so se po padcih pobrali, Roglič našel nov šport, v katerem navdušuje 

Na olimpijske igre mu ni uspelo priti kot skakalcu, zato pa je zimske zamenjal za poletne in nastopil v Riu 2016 ter bil deseti na kronometru. Na olimpijske igre mu ni uspelo priti kot skakalcu, zato pa je zimske zamenjal za poletne in nastopil v Riu 2016 ter bil deseti na kronometru. Foto: Getty Images "Nikoli ne veš, v katero smer se skakalcem obrne po padcu. Tudi Robert Kranjec je kot mlad grdo padel, naredil salto, ampak se je po padcu obrnil v pravo smer. Nekateri za vedno dobijo v glavi blokado, skozi katero ne gredo. Tisti, ki to znajo preskočiti, so zelo, zelo redki. Morda je slovenska kri posebna. Trem je uspelo to storiti – Kranjcu, Petru Prevcu in Tepešu. Peter je v Oberstdorfu leta 2012 padel, kjer si je poškodoval ključnico. Sicer je on povsem na koncu padel in šel v ribo. Tepeš je pred dvema letoma naredil salto v Planici, Robi pa pred tem prav tako. Da se vrniti, vendar so zelo redki," o tej temi razmišlja Gros.

Nadarjeni skakalec Roglič je nato zajadral v povsem drugačne vode. Leta 2012 je naredil veliko kupčijo, ki se je izkazala za strateško zelo pomembno. Prodal je motor in si kupil nasploh prvo pravo kolo. Od takrat naprej tlakuje kolesarsko pot, in to več kot uspešno.

Preskočil je ogromno razredov kolesarske šole. Stroko v tem športu je najprej navdušil z izjemnimi fizičnimi testi, ki so bili boljši od številnih profesionalnih kolesarjev.

Odličen kolesarski učenjak. Kje so meje?

Pred štirimi leti je najprej prišel pod okrilje kolesarskega kluba Adria Mobil, v naslednjem obdobju pa spisal dosežke, ki se jim čudi ves kolesarski svet. Tudi zdaj, ko je v družbi najboljših, preskakuje razrede. Pohvali se lahko z enajstimi zmagami. Po nazivu kralj dirke Po Sloveniji leta 2015 se je podal v Team Lotto-Jumbo in že ob prvem stiku z drugo največjo dirko na svetu Girom (2016) spisal veliko zgodbo. V deveti etapi je zmagal. In to v kronometru, ki mu je bil pred tem bolj kot ne španska vas - pozneje je postal tudi državni prvak v tej disciplini.

Izjemna četrtkova predstava v etapi na dirki po Baskoniji

Če je sanjal o zimskih olimpijskih igrah kot skaklec, je dočakal poletne v vlogi kolesarja. Na olimpijskih igrah v Riu je bil na posamičnem kronometru deseti. Nove uspehe že piše v tej sezoni. Osvojil je dirko Volta ao Algarve, v tem tednu pa deklasiral konkurenco v dveh etapah na dirki po Baskoniji – na sobotnem posamičnem kronometru je bil hitrejši tudi od velikega Alberta Contadorja

Čeprav šteje 27 let, še vedno velja za ne povsem izkušenega kolesarja, zato pa izredno hitro požira kolesarske kilometre in se uči hitreje kot kdorkoli v tem športu. Kje so njegove meje, pa bo pokazal čas.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 108
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin