"Planica in črn scenarij? Ne sme biti!"

Daljnega leta 1930 so začele v Planici rasti skakalnice kot gobe po dežju. Takrat so Rateče dobile železniško postajo, a na žalost v dolino ne pelje več noben vlak, čeprav bi si mnogi želeli, da bi bilo to tako.

Ogromno novosti smo lahko v tem času videli v dolini pod Poncami, za prihodnost pa je najbolj pomemben nordijski center, ki je ovrednoten na 50 milijonov evrov – 85 odstotkov stroškov je pokritih iz naslova evropskih skladov za regionalni razvoj.

Sedem skakalnic na čelu z Bloudkovima velikankama je že narejenih. Saj se spomnite, koliko let so skakalci čakali, da so dobili vrhunski poligon za trening pri nas v Sloveniji? Od leta 1998 Bloudkova velikanka ni bila več v uporabi in je propadala, dokler se ni ponos slovenskega skakanja čet tri leta od žalosti porušil. Leta 2012 je spet ugledala luč sveta, možnost prvega skoka pa sta imela Aleš Hlebanja (njegova babica je kot prva prodala zemljo v območju skakalnic) na veliki in Primož Peterka na manjši napravi. Moravčan ima izjemne spomine na staro Bloudkovo velikanko, saj se je na njej veselil drugega velikega kristalnega globusa, ki pripada najboljšemu skakalcu v sezoni svetovnega pokala.

Letalnica je nujno zlo

Zapleta pa se pri mogočni Letalnici bratov Gorišek, ki je skakalcem strah in trepet. Zaradi propadlega podjetja Tehnik je bil letošnji zaključek svetovnega pokala na Bloudkovi velikanki, prav nihče pa si ne želi, da bi se zgodba ponovila tudi prihodnje leto – še najmanj OK Planica.

Ta je sicer letos posloval s pozitivnim prizvokom, a ne v takšnem obsegu, kot si želijo in je to navada (denar gre nato v razvoj skokov). Končna bilanca naj bi bila 10 tisoč evrov.

Pri poletih ni nobenih skrivalnic. V karavani smučarskih skokov imajo takšno veljavo kot formula 1, zato vsako leto priroma v Slovenijo ogromno Norvežanov, Avstrijcev, Nemcev …, ki jih letos ni bilo v izobilju. Tudi nam Slovencem so poleti postali že tradicija.

"Ne znam si predstavljati, da naslednje leto ne bi bilo poletov. To ne bi bilo dobro za Planico. Na nek način bi izpadli neresni v očeh Mednarodne smučarske organizacije (FIS) in tujcev. S tem bi izgubljali na kredibilnosti," opozarja Primož Finžgar, generalni sekretar OK Planica.

Izgradnja letalnice je zdaj v rokah Javne razsvetljave

Saj se spomnite, da je bilo leta 2010, ko je bilo v Planici svetovno prvenstvo v poletih, več kot 60.000 ljubiteljev tega športa (letos pol manj). Sicer so bile številke ob uspehih Primoža Peterke v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja znatno višje, vendar takrat prave kontrole nad tistimi, ki so vstopili v Tamar, ni bilo. Če te obiskovalce pretopimo v finance, potem je jasno, da morajo v Planici poleti nujno biti.

Podjetje Javna razsvetljava je od propadlega Tehnika prevzelo gradnjo letalnice. Za zdaj še ni bilo mogoče opaziti tiste polne delovne vneme, a je vodja Zavoda za šport Planica Jelko Gros optimističen. "En bager je povsem na vrhu, delati pa so začeli spodaj. Naredili so poti, da bodo lahko delali nasipe. Bo pa vse postajalo vedno bolj intenzivno. V navadi je, da se gradbišče tako odpira," je pred dnevi dejal Gros.

Rok, da je Letalnica bratov Gorišek narejena, je konec oktobra. Čez poldrugi mesec pa se bo že vedelo, ali bo izvajalcu dejansko uspelo izpeljati projekt. Takrat je treba tudi na FIS poslati morebitno prošnjo za spremembo lokacije tekme. Ker je bila dana bančna garancija v višini 400.000 evrov, Gros verjame, da bodo dela izvedena v roku.

O črnem scenariju, o katerem smo morali govoriti lani, ko dela na letalnici niso bila dokončana, Gros ne razmišlja: "Ni črnega scenarija in ne sme biti! Tudi direktor Javne razsvetljave ga ne vidi. Ker ima podjetje dobre temelje, ne vidim razloga za preplah, kot je bil lani, ko smo tudi pozneje začeli delo. Pa še podjetje je bilo slabše …"

Komu rekord? Planici, Vikersundu ali Kulmu?

Kadar slišimo besedo Planica, se v glavi nemudoma porodi misel o svetovnem rekordu, ki je za zdaj z 246,5 metra v lasti Vikersunda (Norvežan Johan Remen Evensen je lastnik rekorda). S prihodom prenovljene Letalnice bratov Gorišek in Kulmom (leta 2016 bo gostil svetovno prvenstvo v poletih), ki je vstopil skozi stranska vrata, bo zanimanje za rekord še naraslo.

Ali bi ga lahko marca prihodnje leto imela spet Planica (do leta 2011 ga je imela z znamko 239 metra, ki jo je prav tako postavil Norvežan Björn Einar Romören)? "Pri vsakem od rekordov so pomembne razmere v tistem koncu tedna. Brez vzgonskega vetra bo težko pristati pri rekordu. Tu dresi ne igrajo vloge. Kot pristajanja je drugačen. Zaradi skakalnih dresov je pri vzgonskem vetru ostal enak, pri brezvetrju pa je bolj strm in so pritiski pri doskoku bistveno večji. Pri nas v Planici je v petek popoldne tekma. Takrat je veter od zadaj in ne moremo pričakovati rekorda. V soboto in nedeljo je nato povsem drugače, ker sta tekmi dopoldanski," odgovarja Gros.

A letalnica ni zadnja stvar, da bodo dela v sklopu nordijskega centra končana. Za dokončanje mora svojo podobo dobiti tudi tekaški del. Osrednji objekt za smučarske teke, štadion, igrišče in tekaške proge bodo morali narediti do jeseni prihodnje leto, sicer bodo evropska sredstva romala nazaj, kar si pa v Sloveniji ne smemo privoščiti.

Zaradi propadlih ali neizpeljanih projektov smo morda izgubili prav organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva za leto 2019. Na junijski skupščini FIS v Barceloni so se odločili za avstrijski Seefeld, Planica, ki je pričakovala vsaj uvrstitev v finale, pa ni bila uspešna. Morda tudi na račun "univerzijade" v Mariboru, ker lani nismo dokončali letalnice in posledično nismo marca letos gostili predvidenih tekem v poletih ...

Jasno je, da Slovenci ne smemo več izgubljati ugleda v očeh odgovornih na FIS.