Žan Kranjec
Petek, 26. 1. 2018, 4.07
6 let, 10 mesecev
Žan Kranjec
Novinec v vlogi najmočnejšega slovenskega orožja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Pred nedeljskim petim in obenem predolimpijskim veleslalomom Žan Kranjec ne želi napovedovati konkretnega rezultata, ob spominu na lanski spodrsljaj v Garmisch-Partenkirchnu pa obljublja, da na žreb štartnih številk tokrat zanesljivo ne bo zamudil.
Resda gradi zgolj na eni disciplini, a 25-letni Žan Kranjec je edini slovenski alpski smučar, ki se v olimpijski sezoni lahko pohvali z uvrstitvijo na zmagovalne stopničke. Poleg tega je med vsemi smučarji pokazal tudi največjo mero stabilnosti in zbral največ točk. Pred nedeljskim veleslalomom v Garmisch-Partenkirchnu je šesti veleslalomist svetovnega pokala, po težavah, v katerih se je znašel smukač Boštjan Kline, pa prevzema tudi vlogo prvega slovenskega smučarskega aduta.
Zdi se, da ste trenutno kar prvo ime smučarske reprezentance. Čutite ta položaj?
Vem, da so številni slovenski smučarji v priprave vložili res veliko truda. Tudi želja ni sporna. Morda res ne gre povsem tako, kot so si zamislili. Jaz pa … Ne, kakšnega pritiska ne čutim. Ne od javnosti ne od trenerjev. Breme si nalagam predvsem sam. Ne skrivam, da želim tekmovati na najvišji ravni ter napadati najvišja mesta. Vem, kaj vse je v igri. To je pravzaprav edini pritisk.
Za zadnjih treh veleslalomih ste bili 3., 5. in 7. Lahko po zadnjih treningih sklepate, da ste obdržali to raven?
Po zadnjih treningih sem lahko zelo zadovoljen in samozavesten. Dobro se počutim. Ali sem obdržal visoko raven, bo pokazala šele nedeljska tekma. Osebno menim, da sem. Vse skupaj želim še nadgraditi.
Ste ob analizi svojih najboljših voženj našli še veliko rezerv?
Vsekakor. Na vsaki tekmi bi bil lahko še boljši. Morda še nisem dovolj dober za zmago, a kakšno mesto bi vedno lahko še pridobil. Predvsem v Beaver Creeku in Val d'Iseru bi moral nekoliko več tvegati. Na tekmah, na katerih sem bil rezultatsko najboljši, torej v Alta Badii in Adelbodnu, pa sem naredil nekaj napak.
Tveganje je verjetno povezano s samozavestjo?
Se strinjam. Če si samozavesten in se odločno podaš na progo, boš znal tudi tvegati. Verjamem, da je prav to področje, na katerem sem v zadnjih sezonah najbolj napredoval. Še so pomanjkljivosti. Trudim se jih odpravljati, obenem pa stremim k vse boljšim izvedbam.
Vam ob tem misli bežijo tudi k rezultatom?
Seveda razmišljam tudi o rezultatih. Konkretno, če bom na določeni tekmi pokazal vse, kar znam, a na koncu pristal na 25. mestu, seveda ne bom mogel biti zadovoljen. Vedel bom, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Lepše je, če si visoko, pa še vidiš rezerve. Se pa nerad obremenjujem z rezultati. Tudi napovedovati jih ne želim.
Kakšni pa so bili zadnji treningi?
Zelo kakovostni. Izbrali smo San Vigilio in trenirali na progi, ki je sicer gostila zadnji ženski veleslalom svetovnega pokala. Pogoji so bili dobri. Dobrodošla pa je bila tudi konkurenca, saj smo trenirali v družbi italijanske reprezentance. Čase smo tudi merili, tako da vem, da sem lahko še vedno hiter, predvsem pa mi je jasno, kaj kakšna poteza pomeni po časovni plati.
Lani ste v drugem delu sezone močno popustili. Kaj letos delate drugače?
O pretekli sezoni sem veliko razmišljal, tudi z namenom, da se izognem napakam. Pomembno je, da na treningih ohranjam želeno osredotočenost. Vsak trening opravim tudi z mislijo na tekme. Že na tistih vožnjah iščem opremo, s katero bom nato na tekmi napadal najvišja mesta. Lani morda nisem bil tako osredotočen, vse skupaj pa je nato presekala še tekmovalna pot v Južno Korejo, kjer sem nastopil na tekmah nižje ravni.
Garmisch-Partenkirchen?
Dejstvo je, da tam nisem nikoli blestel. Nikoli nisem pokazal, kaj znam. Razlogi so bili takšni in drugačni. Verjamem, da bo letos drugače.
Lani ste zamudili na žreb štartnih številk in zato nastopili kot 45.
Iz vsake napake se človek kaj nauči. Prepričan sem, da se to ne bo več zgodilo.
Se v zraku čuti, da je to predolimpijski veleslalom?
Včasih mi misli že pobegnejo proti Južni Koreji, a se hitro uščipnem in osredotočim na naslednjo tekmo. Že po nedeljski tekmi bo verjetno drugače. Čaka me kakšen dan oddiha, nato pa zadnji evropski treningi. V Pjongčang bom potoval 9. februarja, da se bom privadil na časovni pas in ozračje.
Progo že poznate …
Gre za srednje težko progo. Zaznamuje jo uvodna strmina, ki jo nato presekata dve prelomnici, v zadnjem delu pa je teren bolj ravninski. Tam bo pomembno, da smučar prenese hitrost iz strmine. Vsekakor je dobro, da progo že poznam. Vem, kje bo odločilni del. Lahko zgolj obljubim, da bom na tisti tekmi poskušal pokazati najboljšo predstavo. Tudi v tem primeru pa rezultata ne bom napovedoval.
Verjetno veste za poseben način določanja nosilca slovenske zastave na slovesnosti ob odprtju. Jakov Fak, Mitja Robar in Vesna Fabjan: komu bi zaupali to nalogo?
Jakovu Faku. Predvsem zato, ker sem ga že spoznal. Je pozitivna oseba, poleg tega pa je v tej zimi med vsemi športniki dosegel najboljše rezultate. Sicer pa se slovesnosti ne bom udeležil, saj bom prav takrat na poti.
