Mariborsko spoznanje: Zelena ni vedno negativna #video

Sportal Po Ilki Štuhec je Štajerce osrečil še mož z vrtalko

Pod Pohorjem danes vsekakor niso prisegali na priljubljeno mariborsko navijaško geslo, ki v duhu nogometnega rivalstva z zeleno-belim tekmecem iz Ljubljane pravi, da je "zeleno grdo". Tudi Mitji Dragšiču se je po tem, ko je snežni kontrolor FIS Markus Mayr dejal, da Zlati lisici prižiga zeleno luč, na obrazu narisal nasmešek. Še širši je bil, ko smo ga s tovrstno opazko zaustavili ob hitenju na popoldanski trening na snežnem štadionu. "Zelena ni vedno negativna. Sem jo pa danes pričakoval," je dejal Dragšič, zdaj že tretje leto vodja tekmovanja Zlata lisica.

Nov obraz, stara ekipa

V vlogi vodje je leta 2016 nasledil izkušenega Gorazda Bedrača. Kljub svežemu vetru pa se je Geli, kot so nekdanjega slalomista klicali smučarski sopotniki, pri zasneževanju in pripravi prog v precejšnji meri naslonil na dotedanjo garnituro na čelu z Andrejem Rečnikom in Milanom Šmonom. "Fantje obvladajo. Navsezadnje je tudi gospod Mayr poudaril, da se je v Mariboru vedno dobro počutil, kar pomeni, da kakovost organizatorjev ni vprašljiva," pravi Dragšič in dodaja: "Izkušena ekipa bo prišla do izraza tudi v zadnji fazi priprav. Smo ekipa. Ne gre za posameznike. Jasno, potrebujemo pa tudi naklonjenost vremena."

"Na vreme se ne gre zanašati"

Kaj pa krilatica o tem, da Mariborčani tekmo pripravljajo s srcem? "Drži kot pribito. Kdor tukaj dela za to tekmo, z njo tudi živi. Zgodovina kaže, da se na vreme pač ne gre zanašati. Tudi napovedi so nas že pustile na cedilu. Ljudje še nikoli. Dejstvo je, da so naše tekme zaradi naravnih pogojev pogosto mejne, zato je še toliko bolj pomemben prispevek ljudi. Je pa to čar priprave takšnih tekem. Tudi letošnje se zelo veselimo, čeprav nas do izvedbe čaka še zelo veliko dela," odgovarja Dragšič, prepričan o tem, da se bo Maribor čez deset dni prikazal v svetli luči.

Trenerski limit

Vloga vodje tekmovanj Zlata lisica pa je zgolj delni poklic Mitje Dragišiča. Pri ASK Branik namreč deluje kot trener ekip U-14 in U-16. Čeprav so tovrstne kategorije pogosto tudi trenerska odskočna deska ali vsaj stopnica, pa nekdanji olimpijec iz Miklavža poudarja, da so v njegovem primeru tudi zadnja stopnica. Reprezentančnih trenerskih ambicij nima. "V trenerskem delu se moraš odločiti med delom in družino, zato je to moj limit. Drugi izzivi? Vsekakor," odgovarja Dragšič, ki bo letos poleti dopolnil 40 let.

V slogu priljubljene spletne akcije: Mitja Dragšič pred desetimi leti. Foto: Vid Ponikvar

Brez krize po koncu kariere

Od konca tekmovalne kariere je minilo že osem let. "Prave potekmovalne krize ni bilo. Hitro sem znova zajadral v smučarke kroge, torej med ljudi, ki jih najbolj poznam," pripoveduje Dragšič, za katerega smo pogosto zapisali, da je bil del izgubljenega rodu. Bil je namreč del skupine obetavnih mladincev, ki so bili v senci starejših predhodnikov, med člani pa nikoli niso ponovili dosežkov iz mlajših kategorij. Vseeno je z osmimi uvrstitvami med najboljšo deseterico (dvakrat je bil četrti) krepko uspešnejši od kateregakoli aktivnega slovenskega slalomista. Sam upa in verjame, da ga bo preskočil vsaj Štefan Hadalin.

Sportal Kakšna bo slovenska ponudba na pohorski Zlati lisici?