Ivica Kostelić: Slovenci so mi bližje kot kdorkoli

"Ne vem povsem dobro, na kakšen način si bom služil kruh čez nekaj let, torej tedaj, ko ne bom več nastopal na tekmah svetovnega pokala. Trdno pa sem se odločen za eno leto preseliti ob morje. Dvanajst mesecev bom živel na Mljetu. Obožujem obalo, obožujem morje. Od nekaj me zanima, kakšen je zimski vsakdan ob zvoku morskih valov. Pozimi sem vselej nekje na snegu, zato bom vse skupaj nadoknadil, ko ne bom več potoval s karavano svetovnega pokala," o načrtih po končani smučarski karieri razmišlja hrvaški smučarski velemojster Ivica Kostelić, a ob tem v isti sapi dodaja, da še ni napočil trenutek za tekmovalno upokojitev. Magnet, ki ga vleče na tekme najvišje ravni, je pač še premočan, zaloge rezultatskih ambicij pa prav tako še niso pošle. Pogled na doseženo v dolgi in uspešni karieri sicer kar sam po sebi ponuja osrednji cilj. Potem ko je osvojil veliki in več malih kristalnih globusov, se veselil naslova svetovnega prvaka in na tekmah svetovnega pokala slavil 26 zmag, zadnjo pred mesecem dni v Kranjski Gori, mu za popolno sliko manjka predvsem zlata olimpijska kolajna. Kar trikrat je bil olimpijski podprvak, v Sočiju 2014 pa vidi priložnost za skok na sam vrh, predvsem v superkombinaciji, čeprav tudi v slalomu ni povsem brez moči v boju z mlajšo in vidno gibčnejšo generacijo na čelu z Marcelom Hirscherjem. "Kdor išče cilje, jih vedno tudi najde. Da, zlata kolajna na ZOI je velik motiv. A ne razmišljam le o Sočiju. Vesel bi bil tudi kakšne zmage v zame novi disciplini, torej ne le v slalomu ali kombinaciji. Vidim tudi veliko manjših ciljev, ki pa še zdaleč niso nepomembni. Poleg tega pa me naprej žene iskrena ljubezen do alpskega smučanja in tekmovanj," pravi 33-letni Zagrebčan.

A še pred lovom na olimpijsko kolajno in tako želeno zmago na domači tekmi svetovnega pokala na Sljemenu nad Zagrebom čaka Kostelića nov operativni poseg. Sprva je operacijo kolena, sicer že deseto v karieri, načrtoval za april, a zaradi dobrih pogojev za treninge in prejete injekcije se bo skalpelu "prepustil" šele čez kakšen mesec. Ob tem se seveda poraja vprašanje, ali je s stalnimi obremenitvami dodobra načetega telesa že prekoračil mejo razumnega zdravstvenega tveganja. Podobno je bilo že pri sestri Janici, ki je kar nekaj težav prenesla tudi v povsem civilno življenje. Se posledic kariere boji tudi njen brat? "Ne. Kot povsem običajen človek nimam omembe vrednih zdravstvenih težav. Le te se pojavljajo, ko poskušam preseči samega sebe. Ko želim na tekmah preseči mejo stotih odstotkov realnih zmogljivosti, potem se soočam s težavami. Če bi danes sklenil svojo smučarsko kariero, bi lahko brez težav živel tudi kot povsem običajen rekreativni športnik, ki uživa v teku, plavanju, potapljanju ali prostem smučanju," očitke o pretirani igri s telesom zavrača tretji slalomist nedavno končane sezone, a ob tem vendarle priznava, da se pod vodstvom svojega očeta Anteja oklepa delovnega koncepta, ki se razlikuje od ustaljene smučarske prakse v drugih reprezentancah. Je ta model prenosljiv tudi na druge smučarje in smučarke? "Prav gotovo. Sem dokaz, da je možno s takšnim načinom dela poseči visoko. Nisem pa človek, ki bi hodil po svetu in mladim smučarjem ali trenerjem pojasnjeval, kako naj delajo. Vsekakor pa bom po karieri na voljo za nasvete," odgovarja Kostelić, ki se je ob koncu tedna z veseljem odzval vabilu Andreja Jermana in se na Krvavcu udeležil poslovilne tekme slovenskega smukaškega pionirja. "Poznam ga več kot dvajset let. Skupaj sva tekmovala že v pionirski konkurenci. V vseh teh letih se je nakopičilo veliko število lepih spominov. Z 'Jerryjem' gojiva poseben, prijateljski odnos," pojasnjuje zmagovalec Jermanove poslovilne tekme.

Kostelić je prepričan o tem, da lahko prav s Slovenci goji najbolj prijateljske odnose. "V svetovnem pokalu je malo iskrenih in pristnih prijateljstev. Morda je to razumljivo. Vsi smo na visokih obratih, nekako niti ni časa za tkanje trdnih prijateljskih vezi. S Slovenci pa se poznam še iz otroških dni, zato so mi bližje kot kdorkoli. Če bi nas spremljali na tekmah najvišje ravni, bi zlahka spoznali, da se pogosto držimo skupaj. Tudi na treningih je moči najlažje združiti prav s slovenskimi smučarji," razmišlja veteran v svetovnem pokalu, ki je s svojo številčno ekipo večkrat sodeloval tudi s Tino Maze, za katero pravi, da je s sanjsko sezono občutno dvignila kakovostno raven ženskega dela svetovnega pokala. Za slednjo ocenjuje, da je v zadnjih letih dokaj nizka, zato prav v Mazejevi vidi osebo, ki bi predramila konkurenčne tabore. "Tina dela več in boljše od drugih. Veliki globus je bil le vprašanje časa. Priznam pa, da imam preskromen vpogled v njen način dela, da bi ga lahko ocenjeval in sodil o njem," je pogovor za Sportal sklenil eden najboljših alpskih smučarjev zadnjega desetletja.