Ilka Štuhec
Planica
Sreda, 31. 3. 2021, 12.17
3 leta, 7 mesecev
SLOVENSKI SMUKAČI V PLANICI
Ilka in smukači v Planici do 150 kilometrov na uro
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
3
Tri dni po koncu finala svetovnega pokala v smučarskih skokih sta doskočišče letalnice v Planici za unikaten trening izkoristili Ilka Štuhec in slovenska moška ekipa za hitri disciplini. Hitrosti so se gibale tudi okrog 150 kilometrov na uro. Slovenski rekord seveda ostaja "varen" pri dobrih 240 kilometrih na uro.
Anžeta Laniška, Petra Prevca, Bora Pavlovčiča in druge slovenske skakalne reprezentante so danes v izteku planiške Letalnice bratov Gorišek z osredotočenim pogledom proti vrhu zamenjali drugačni obrazi. Sneg na doskočišču, ki ga je dan pred tem učvrstil snežni teptalnik, sta namreč za nekoliko drugačen trening izkoristili slovenska smučarska reprezentanca, natančneje moška ekipa za hitri disciplini, in Ilka Štuhec.
"S temi spusti sem poskušal doseči, da bi se tekmovalci še bolj sprijaznili s hitrostjo in strmino. Zaradi sence je bila tudi malce slabša vidljivost. To so stvari, ki fantom predstavljajo težavo in obenem izziv. Upam, da se bodo po takšnem treningu lažje spoprijeli s temi problemi. Čeprav so bile to ekstremne situacije, pa so bile tudi varne," o namenu nekoliko drugačnega treninga pripoveduje trener moške ekipe za hitri disciplini Grega Koštomaj, ki se je tako na terenu znova, vsaj posredno, povezal s svojo nekdanjo varovanko Štuhčevo.
Miha Hrobat v nekoliko drugačnem okolju
Hitrosti, ki so jih ob spusti namerili alpskim smučarjem, so se približale 150 kilometrom na uro. Poleg Štuhčeve ter ekipe za hitri disciplini (Boštjan Kline, Martin Čater, Miha Hrobat) so po deset spustov opravili še člani ekipe evropskega pokala Nejc Naraločnik, Rok Ažnoh in Jakob Anderlič ter mladinci Anže Gartner, Miha Svetličič, Anže Podlipnik, Luka Belehar in Tilen Kovač.
"Menim, da je trening uspel, čeprav je bila podlaga mehka. Žal nam jo je namreč zagodel rekreativni smučar, ki se je včeraj spuščal po ratrakirani progi, zato so jo morali pripraviti še enkrat," dodaja Koštomaj, ki ga zdaj čaka zaključno poročilo ob koncu sezone. Obenem upa, da bo lahko aprila svojo ekipo znova vrnil na sneg. Najverjetneje v Italiji ali Avstriji.
Slovenski rekord ostaja 240,6 kilometra na uro
Slovenski smučarji se sicer niso prvič znašli na hrbtišču največje skakalnice v državi. Na njej je namreč pred dolgimi leti hitrost preizkušala prva smukaška ekipa. Toda za nekdanjega reprezentanta in olimpijca Aleša Brezavščka 186 kilometrov na uro, kolikor so mu jih tedaj namerili v Planici, ni bilo dovolj. Tako je po končani karieri med alpskimi smučarji presedlal v konkurenco hitrostnih smučarjev.
"Zanimalo me je, kakšni so občutki, ko s smučmi drviš s hitrostjo 200 kilometrov na uro. 'Fajn' je. Spustiš se po hribu in pridobivaš hitrost. Ko prekoračiš 200 kilometrov na uro, slišiš šumenje, bobnenje … Vse se trese. Ko pa prebiješ mejo 230, zapelješ v tišino. Dobesedno. Zvok ne pride več v čelado. Znajdeš se v popolni tišini. Gre za posebne občutke," nam je pred časom pripovedoval Brezavšček.
Ni ostalo le pri 200 kilometrih na uro. V svojem najhitrejšem spustu so mu namerili hitrost 240,6 kilometra na uro. To je seveda slovenski smučarski rekord. Kaj pa svetovni? 254,958 kilometra na uro. Lastnik je italijanski hitrostni smučar Ivan Origone.
3