Četrtek, 18. 2. 2021, 10.08
2 meseca
SODELOVANJE BIATLONCEV IN ZNAMKE CITROËN
Dan s slovenskimi biatlonkami
Slovenska ženska reprezentanca te dni tekmuje na IBU svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki. Izredno mlada ekipa tekmovalk bo prvenstvo v prvi vrsti izkoristila za nabiranje dragocenih izkušenj, že kmalu po članskem svetovnem prvenstvu pa jo čakajo nove preizkušnje. Sezono, v kateri že pogledujejo proti naslednji, olimpijski, jim je v veliki meri krojila epidemija covid-19, a biatlonke se ne predajajo. Obljubljajo, da bodo na Pokljuki dale vse od sebe, mi pa zanje stiskamo pesti iz udobja naših domov. Dodaten zagon na razdaljah, pa naj gre za tiste v avtomobilu ali na tekaških smučeh, jim bo dala tudi znamka Citroën, mobilni partner biatlonk in biatloncev, ki skrbi za njihove varne ter prijetne vožnje med sezono.
Pri biatloncih imajo pomembno in veliko vlogo tudi logistika, mobilnost in jekleni konjički. Slovenska biatlonska reprezentanca vsako sezono z avtomobili prevozi Evropo po dolgem in po čez. Zato je pomembno, da so vozila zanesljiva in da se v njih počutijo udobno ter varno. Treba je imeti takšna, ki služijo vozniku, in ne obratno.
Smučarska zveza Slovenije – panoga biatlon in avtomobilska znamka Citroën z Avtohišo Kranj sta lansko jesen združili moči pri zagotavljanju vrhunskih mobilnih razmer za slovenske biatlonce, s tem, ko sta podpisali sponzorsko pogodbo, v okviru katere bo blagovna znamka Citroën reprezentanci dve leti zagotavljala mobilnost.
Francoska znamka, katere navdih so ljudje, sicer že celo stoletje stremi k drznosti, kreativnosti, inovativnosti, napredni tehnologiji in udobni mobilnosti, dobro pa se tudi zaveda pomena podpore vrhunskim slovenskim športnikom. Zmage in športni uspehi so del njihovega DNK, blagovna znamka pa je vedno izstopala zaradi svoje sposobnosti, da se spopade in osvoji drzne športne izzive. Ponosni so, da z vozili Citroën dodajajo košček v mozaiku tudi na poti do vrhunskih dosežkov naših biatloncev.
O zakulisju biatlonskega sveta, pomenu mobilnosti, malenkostih, ki so v vrhunskem športu ključnega pomena, odvijajočem se IBU svetovnem prvenstvu na Pokljuki, pa še o čem, smo se pogovarjali z glavno trenerko slovenske ženske članske reprezentance v biatlonu Andrejo Mali.
Andreja Mali, glavna trenerka naše ženske reprezentance v biatlonu, se tako kot Janez Ožbolt in ostali iz strokovnega biatlonskega vodstva, velikokrat znajde tudi v vlogi voznice na različna evropska prizorišča, kjer se odvijajo biatlonske tekme.
"Gre za odgovorno vlogo, posebej ker v kombiju prevažam mlade tekmovalke. Pazljivost in varnost sta ključni načeli, ki ju upoštevam, ko sedem za volan. Hiter si lahko le tam, kjer si lahko hiter, varnost pa je na prvem mestu. Dekleta me ocenjujejo kot dobro in zanesljivo voznico, počutijo se varno, kar je tudi najbolj pomembno," uvodoma pove Andreja Mali.
"Pri avtomobilu sta mi najpomembnejša varnost in udobje, vožnje so namreč lahko zelo dolge. Za zdaj sem s Citroënovo floto vozil zelo zadovoljna. Seveda so poti lahko tudi naporne, a olajševalni vidik pri meni je, da se na splošno rada vozim. Tako kot voznica in kot sovoznica. Je pa seveda kdaj neprijetno, posebej, ko si utrujen od dela in tekem ter veš, da te čaka še vožnja. Velikokrat se ravno iz tega razloga doma odpovem vlogi voznice, ker se je med sezono že "prenasitim" (smeh, op. p.)."
Pokljuka na prvem mestu
Biatlonci med sezono Evropo prevozijo po dolgem in po čez, a Pokljuka ima v srcu Andreje Mali posebno vlogo. "Vožnja na Pokljuko je unikatna, poznam pravzaprav vsak ovinek ceste, prav tako pa tudi ni prav prometna in obljudena. Avtoceste so mi vseeno malce dolgočasne. T. i. gorske etape v Sloveniji ali drugod po Evropi, kjer se odvijajo tekme, so mi najbolj všeč. Glasba je sicer naša stalna spremljevalka. Velikokrat poslušamo glasbo, naloženo na USB, uporabljamo pa tudi povezave s pametnim telefonom. Povezljivost nasploh pri Citroënu posebej cenim. V avtomobilu vedno poskrbimo za dobro vzdušje, negujemo odnose, prepevamo, organiziramo karaoke (smeh, op. p.). Slednje so na "meniju" večkrat. Na srečo se ne merimo v tem, katera je boljša pevka in pokaže večjo voljo, željo in pogum za petje. Ključno vprašanje, kdo si upa peti, ostaja. Praviloma v tem kontekstu "zmagam" jaz (smeh, op. p.) in "potegnem" dekleta zraven. Skrbimo pa tudi, da delamo redne postanke, da ne vozimo več ur v kosu. Čas v avtomobilu je, posebej v udobnih vozilih, namenjen tudi polnjenju energije," pove.
Iz časov, ko je še tekmovala, se spominja potovanj, mobilnosti in avtomobilov, v katerem se je "bohotil" vonj nafte. "To so bili moji začetki, in sicer pred 30 leti. Mobilnost se je seveda zelo spremenila, napredovala, postala bolj udobna. V vlogi tekmovalke sem se navadila, da sem v vozilu sedela zadaj. Takrat so to bile skorajda navadne "klopce", danes je tovrstno udobje z nastavljivimi sedeži na povsem drugem nivoju. Veliko lažje je tako zdržati tudi te daljše vožnje," pove Andreja Mali, ob tem pa se zaveda, da ji v trenerskem poslu pridejo še kako prav bogate tekmovalne izkušnje.
Izkušnja na izkušnjo: palača
"Za seboj imam že nekaj let trenerskega dela. Trenerska vloga je vsekakor drugačna. Sama menim, da bi vsak od tekmovalcev moral eno leto (če bi seveda to bilo mogoče) opravljati vlogo trenerja, pa se potem vrniti v tekmovalno karavano (smeh, op. p). Iz tega vidika bi potem tekmovalci drugače gledali na trenerje. Ko pomislim nazaj, sem gotovo tudi sama kot tekmovalka bila kdaj neprijetna. Zdaj, ko sem spoznala trenerstvo, bi v vlogi tekmovalke gotovo drugače reagirala. Enostavno pridobiš povsem drugačen vpogled, drugačen način razmišljanja. Takšnega, iz drugega zornega kota, ki ga tekmovalec tudi potrebuje. Imela sem to srečo, da sem med relativno dolgo tekmovalno kariero zamenjala kar nekaj trenerjev. Od vsakega sem se nekaj naučila. To sedaj uporabljam na ravni odnosov in modelov treniranja," razloži glavna trenerka ženske biatlonske reprezentance, ki se je, podobno kot moški del ekipe, pred ključnim preizkusom sezone pripravljala na Pokljuki.
"Imeli smo vrhunske pogoje. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Pozimi se sicer ne trenira veliko, ker enostavno ni časa. Pa četudi bi veliko trenirali, ni časa, da bi se zaradi urnika tekem spočili. Tukaj gre samo za neko piljenje forme, za kratke, a intenzivne treninge. Največ rezerv imamo pri streljanju, temu smo namenili tudi malce več pozornosti. Delali smo na večji odločnosti, osredotočili smo se na napake, ki so bile od tekmovalke do tekmovalke zelo individualne," pove.
Nabiranje potrebnih izkušenj za mlade, obetavne tekmovalke
Za razliko od moškega dela reprezentanca so cilji v ženski ekipi manj velikopotezni, prilagojeni mladim, še neizkušenim tekmovalkam. Prevelikega pritiska dekleta ne bi smela čutiti, vodstvo reprezentance od njih pričakuje eno uvrstitev med 25 in kar najboljši nastop štafete. "To je sicer odvisno od vsakega tekmovalca posebej, nekatere pritisk prenašajo bolje, druge slabše," sicer pravi trenerka Andreja Mali in dodaja: "Mi se moramo osredotočiti na nabiranje izkušenj, nastopiti sproščeno in poskušati na tekmah uživati. Letošnjo sezono ocenjujem kot obetavno, nekatere tekmovalke so prvič osvojile točke na tekmah svetovnega pokala. Veliko nesreče smo imele z letošnjo in lansko "stalno spremljevalko" športnega sveta, epidemijo koronavirusa. Pol naše ekipe je zbolelo, to nas še zdaj malce "tepe". Na prvenstvu bosta nastopili dve mladinki, ki sta pokazali odlične rezultate na nedavnih preizkušnjah. Mislim in upam si trditi, da imamo vsaj v ženskem delu na svetovnem prvenstvu na Pokljuki eno najmočnejših ekip v zadnjih štirih, petih letih. Ekipa je mlada, mladinke so priključene članski ekipi. Drugih tekmovalk preprosto nimamo. Polona je članica drugo leto, Lea je v biatlonu šele tretje leto, tudi Nika je mladinka. Dekleta so dokazala, da so sposobna osvajati točke in dobre rezultate. To je naš primarni cilj tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu na Pokljuki. Največ, jasno, pričakujem od posamičnih preizkušenj. Se pa veselim tudi sobotne štafetne preizkušnje (20. februar, op. p.). Imeli bomo močno postavo," razloži.
Prednost domačega terena sogovornica ocenjuje kot pozitivno. "Proga je sicer nova, a preizkušali smo jo že lani, načeloma poznamo težavnost določenih ovinkov. Če jih znaš analizirati, je to vsekakor lahko prednost. Ena naših glavnih prednosti je lahko tudi strelišče, prihod nanj, poznavanje svetlobe na strelišču. Konec koncev poznamo tudi tukajšnji veter, kam in kako piha, kakšna je jakost. Ogromno smo naredili tovrstnega treninga in moram reči, da imamo določeno prednost," razloži.
In kaj meni o odsotnosti gledalcev? "Gledalci bodo seveda manjkali, žal smo tukaj nemočni. Izjemna škoda je, da jih ne bo. Po drugi strani smo se letos na to kar nekako navadili. Meni kot trenerki je fino, da se več dogaja, da je bolj burno, za tekmovalke pa je to mogoče malce stresno. To je lahko zanje moteč dejavnik iz okolice. Po drugi strani pa tudi one potrebujejo spodbudo. V splošnem je vsekakor škoda, da je sezona v tem smislu takšna, kot je. Upajmo, da bodo navijači še kdaj prisotni tudi v živo (smeh, op. p.)," meni.
Misel na olimpijsko sezono
Tudi v ženski biatlonski reprezentanci že kar nekaj let sistematično delajo na celostni bazi tekmovalk. "Tukaj so nam v pomoč regijski centri, ki delujejo odlično in privabijo kar nekaj mladih tekmovalcev. To se že pozna, denimo, tudi dekleta, ki bodo letos tekmovala na Pokljuki, so navajena takšnega načina dela. To je velik plus za biatlon. Moja skrb je le, kako ohraniti te tekmovalke v članski kategoriji. Še vedno namreč nimamo neke močne članske ženske kategorije. Po mojem slovesu od tekmovalne kariere, športno pot je sklenila tudi Teja Gregorin, je v članski ženski biatlonski reprezentanci zazevala neka praznina, za katero je treba poskrbeti. S tekmovalkami je treba delati pametno, preudarno. Danes se mladina veliko raje odloči za študij, toda jaz mislim, da jim lahko uspe kombinirati oboje hkrati. Vseeno je to zelo, zelo naporen šport. Ni kar tako in tudi ne za vsakogar," meni in dodaja, da določene tekmovalke po svetovnem prvenstvu na Pokljuki kmalu čakajo pomembne preizkušnje, na ravni celotne ekipe pa so misli že usmerjene na prihajajoče olimpijske igre.
"Določene tekmovalke po svetovnem prvenstvu na Pokljuki že čaka mladinsko svetovno prvenstvo. Da, imele bodo naporen mesec, preostale pa čaka teden dni premora, do finalnega tritedenskega dela, tekmovanj, da zaključimo sezono. Zavedamo se, da je ta sezona že predolimpijska. Kaj to pomeni? To pomeni, da se že nabira število točk za kvoto nastopa na olimpijskih igrah. Ta sezona je pomembna že za naslednje leto. Po sezoni je seveda cilj narediti eno dobro analizo, sestaviti ekipo deklet, ki bodo z veseljem in navdušenjem trenirala in imela še višje cilje, kot do zdaj. To bo že namreč ekipa za olimpijske igre. Tukaj nas čaka še ogromno dela, naš glavni cilj je namreč, da na olimpijske igre pošljemo štafeto. Sedaj tega cilja še ne izpolnjujemo, še vedno pa ostajam optimistična. Nekaj časa še imamo, po sezoni bomo že kar hitro spet trdo delale," sklene sogovornica.
