Bode Miller misli resno – na sodišču in smučišču

"Prav lepo je videti, da se je Bode vrnil," je po novi veleslalomski zmagi, drugi v sezoni in deveti v zadnjih 12 nastopih, ugotavljal svetovni prvak in skorajda trajni lastnik malega globusa Američan Ted Ligety, ko je na stopničkah v Beaver Creeku ob sebi ugledal drugouvrščenega rojaka Bodeja Millerja. Ta mu je kljub zmagi na domačem dvorišču, že 19. v karieri, v dobršni meri ukradel šov. Ligetyjeva absolutna veleslalomska prevlada, ki jo je s svojim izrazom na obrazu – ta je sporočal: Storil sem vse, a ni bilo dovolj! – na najlepši način nehote ponazoril Avstrijec Marcel Hirscher, je seveda zgodba zase. A Millerjev skok na drugo mesto je zaradi zvezdniške preteklosti, upoštevane večmesečne odsotnosti, smučarske karizme in sloga, ki ga je ubral na zadnji tekmi severnoameriške turneje, zgodba za naslovnice.

Za 36-letnega smučarskega veterana Millerja je bila nedeljska tekma šele šesta po več kot leto in pol dolgi odsotnosti. Na stopničkah je pred tem nazadnje stal 3. 2. 2012, še precej daljšo brado pa je imela zadnja veleslalomska uvrstitev med najboljše tri. Vknjižil jo je 17. marca 2007, ko sta ga na zadnji tekmi sezone v Lenzerheideju ugnala le Aksel Lund Svindal in Massimiliano Blardone. Zanimivo, na tisti tekmi je bil Ligety 10., tedaj komaj 18-letni Marcel Hirscher 24., celo mesto za Alešem Gorzo, ki se je kot zadnji Slovenec še uvrstil v finale svetovnega pokala.

Slalom? Zakaj pa ne?

"Hm, zanimivo v kakšnem sendviču sem se znašel tokrat. Ligety in Hirscher. Zadnji je še skakljal po otroškem igrišču, ko se jaz že nastopal na olimpijskih igrah. A med mojo odsotnostjo sta veleslalom oba dvignila na novo raven," je ob nedeljski vrnitvi na zmagovalni oder dejal Miller, ki načrtuje tudi napredek v hitrih disciplinah in celo v slalomu. Pravi namreč, da je z redukcijo telesne teže povečal raven gibčnosti, ki mu bo pomagala pri vijuganju med količki. S trenutno ravnjo pripravljenosti je zadovoljen, kot Američan pa si seveda največ obeta na februarskih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Na svojih petih in zagotovo zadnjih olimpijskih igrah bo Bode branil kar tri kolajne. Leta 2010 je bil namreč v Whistlerju prvi v superkombinaciji, drugi v superveleslalomu in tretji v smuku. Priznava, da je štiri leta starejši, a v isti sapi dodaja, da koleno že desetletje ni bilo tako stabilno kot zdaj.

Boj za skrbništvo kot resničnostni šov

Miller pa se ob vrnitvi v smučarsko karavano ni spremenil le na telesni ravni. Deluje občutno bolj zbrano, zrelo in odgovorno, tako da je divja stran, ki je plenila pozornost v medijih pred leti, bržčas zgodovina. Vseeno pa je bil nekdanji zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v zadnjem obdobju v središču pozornosti tudi zaradi zasebnega življenja. Zasebnost bi sicer zlahka postavili med narekovaje, saj so Bode, njegova žena Morgan Beck ter njegovo nekdanje kratkotrajno dekle Sara McKenna s pomočjo medijev in spletnih omrežij poskrbeli, da se je boj za skrbništvo nad še ne desetmesečnim sinom Samuelom sprevrgel v pravi resničnostni šov. Primer se je namreč iz sodne dvorane razširil tudi na Twitter, blog in v več medijev. Sodišče je sicer tik pred tekmami v Beaver Creeku Samuela dodelilo mami.

Miller tudi med smučarskim vrvežem ni skrival, da se kljub osredotočanju na tekme ni mogel sprijazniti s sodbo. Napoveduje nadaljnji boj na sodišču. Njegova žena Morgan pa med tem v ciljni areni pesti zanj stiska skupaj z Bodejevo šestletno hčerko Dacey, ki je bila plod še ene kratke romance v letu 2007. "Žal mi je, da ob sebi nimam žene in obeh svojih otrok, " je na eno od številnih vprašanj o spremljevalkah in otrocih odvrnil Miller, ki se zdaj skupaj s karavano svetovnega pokala znova vrača v Evropo. Najboljši alpski smučarji se bodo namreč ob koncu tedna ustavili v Val d'Iseru.