Ammann o Kranjcu in tem, kako je težko zmagati doma

Štirikratni olimpijski zmagovalec, ki najraje šokira svet onkraj ''velike luže'' (Salt Lake City 2002 in Vancouver 2010), je bil na petkovi tekmi v Planici v najboljšem položaju. Vse do sklepnega dejanja. V izteku je čakal le še na zaključni nastop Roberta Kranjca, ljubljenca domačega občinstva. Takrat je v dolini pod Poncami završalo. Zavladala je nepopisna energija, s pomočjo katere se ''leteči Kranjec'' ni pustil zmesti. Poletel je 215 metrov, kar je zadoščalo za prvo mesto. Resda je ''Robi'' v drugo v primerjavi s Švicarjem izgubil šest točk, a si je v prvi seriji zagotovil imenitno prednost. Imel je skoraj 17 točk prednosti, kar je na koncu zadoščalo za sladko zmago. ''Robija zelo spoštujem. Že dolgo se bori za največje dosežke in neprestano trudi. To, kar dela Robi, moramo vsi ceniti. Predvsem pa njegovi navijači. Vedno je bil samozavesten, a v športu je tako, da nikoli ne veš, kdaj se bo izteklo popolno. No, to leto je bilo za Robija krasno. Pa tudi za njegovo ekipo. Slovenija je na svetovnem prvenstvu osvojila tudi bronasto medaljo. V Švici lahko o tem le sanjamo. Sploh o ekipni medalji,'' je izpostavil 30-letni Simon Ammann in dodal, da se med potovanji skakalne karavane in srečevanji na prizoriščih njegova pot le redko križa z Robertovo. ''Ne družimo se ravno veliko. 'Robi' velja bolj za tihega človeka (smeh), ga pa moram pohvaliti za lepo dejanje na svetovnem prvenstvu v Vikersundu. Tam je priredil super zabavo in se zelo izkazal,'' se je nedavnih dogodkov, ki so državo na sončni strani Alp spravili na noge, spominjal švicarski as.

O novi olimpijski žetvi še ne razmišlja

Zaradi podobnosti z literarnim (in filmskim) junakom je prejel vzdevek ''Harry Potter'', s tem pa si natrpal še dodatne skrbi, saj mora od takrat dalje pojasnjevati, da mu ta primerjava kaj preveč ne diši. Ali izkušenemu Švicarju, ki se je v Planici predstavil v imenitni luči, bolj dišijo olimpijske igre v Sočiju? Na sporedu bodo leta 2014, Ammann pa se na takšnih tekmah počuti kot riba v vodi. ''Kaj lahko povem o tem? Da bi že zdaj načrtoval, da bom po štirih zlatih osvojil še kakšno olimpijsko medaljo, je nekaj pretiranega. To je nora misel. A bomo že videli.''

Ni enostavno zmagati pred domačimi gledalci

Kranjec je v petek dočakal prvo domačo zmago. Pri 30 letih. Podobno se je godilo tudi Ammannu. Čeprav je prvo zmago v svetovnem pokalu slavil še pred 20. rojstnim dnevom, je na prvo veselje pred domačim občinstvom (v Engelbergu) moral čakati še sedem let. ''Veliko časa sem se moral truditi, da sem zmagal v Švici. To res ni enostavno. Ko sem dosegel prvo zmago (sezona 2007/08, op. p), je bilo veliko lažje. Kot da bi mi padel kamen od srca. Kasneje sem zmagal še dvakrat. Zato popolnoma razumem, kako se je pred drugim nastopom počutil Kranjec. Odlično je reagiral. Vedel je, da najbolje izmed nas pozna skakalnico in nastopil zelo agresivno. Ostal je zbran. Ko smo bili pred nastopom v drugi seriji skupaj v hišici, smo se resda nekaj malega pogovarjali, a bili povsem v svojem svetu. Pred nastopi smo vsi nekoliko hladni. Kar navsezadnje niti ni slabo, saj je to dokaz, da smo osredotočeni na skok, pa tudi nervozni.'' Švicar ima rad Planico. Leta 2010 je v dolini pod Poncami postal svetovni prvak v poletih. Na večni lestvici ga je nasledil slovenski vrstnik, le 22 dni mlajši ''leteči Kranjec''. ''Stari mački'' se še ne dajo …