Sreda, 15. 9. 2021, 13.19
3 leta, 2 meseca
Intervju, Katja Ažman Juvan
Želi si biti samo mama, kar ni vedno preprosto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,97
Kaja Juvan je v Portorožu poskrbela za presenečenje.
V športno kariero Kaje Juvan, naše perspektivne teniške igralke, je zelo vpletena tudi njena mama Katja Ažman Juvan. Kot mama vrhunske športnice nam je s svojim pogledom na teniški šport razkrila marsikaj zanimivega. Morda bi se lahko iz njenih besed česa naučili tudi starši preostalih mladih perspektivnih teniških igralk in drugih športnikov.
Kaja Juvan, ena najbolj perspektivnih teniških igralk pri nas, je v torek na teniškem turnirju v Portorožu poskrbela za presenečenje, ko je premagala prvo nosilko turnirja, Hrvatico Petro Martić. Ob zmagi je Kajo spremljala tudi njena mama Katja Ažman Juvan, ki je zelo vpeta v kariero 20-letne slovenske športnice. Kot zdravnica (kardiologinja op. p.) pri Kaji med drugim skrbi za zdravniški del oziroma koordinacijo zdravstvene oskrbe. Bila je tudi del slovenske zdravniške ekipe na OI v Tokiu, tako da ji delo z vrhunskimi športniki ni tuje. Pri športni karieri svoje hčerke si želi biti samo mama, kar včasih ni preprosto.
Ste si kdaj kot mama želeli, da Kaja postane vrhunska teniška igralka?
Pravzaprav je to povsem njena želja in je tudi vedno bila. Nikoli in nihče v družini je ni usmerjal v profesionalni ali vrhunski šport. Ne nek način smo ji samo sledili in jo podpirali, kolikor je bilo to v naših močeh. Ni bila naša ideja, ampak predvsem njena (smeh op. p.).
Katja Ažman Juvan in njena hčerka Kaja Juvan.
Tenis je na zunaj videti lep šport, a v vrhunskem tenisu je veliko odrekanja, garanja, potovanj … Kako vi gledate na vse skupaj?
Mislim, da to ne velja samo za tenis, ampak za ves vrhunski šport. Treba je prilagoditi način življenja cele družine. Tisto, kar nekoliko olajšuje, je, da so spremembe postopne. Poleg prilagajanja je zraven tudi še veliko učenja. Sploh če v obzir vzamemo vse, kar spada zraven. To niso samo prevažanje na treninge in turnirje … Zraven spada oblikovanje ekipe. V mlajših letih soodločanje, kdo bo del ekipe, če ob vsem tem pustimo finančne in druge vidike, ki so nadgradnja vsega tega.
Tenis zahteva veliko časa, veliko je potovanj na turnirje. Verjetno ste se morali odločati, na kakšen način se bo Kaja
Kaja Juvan se je vedno rada vračala domov in bila doma.
izobraževala. Gotovo tudi to ni bilo preprosto?
Ne, ni bilo preprosto. Sploh pri starosti 14 ali 15 let, ko prihaja kar precej ljudi z nasveti, kako bi morali stvari izpeljati. Najbolj tipična ideja je, da bi jo morali poslati v tujino na eno od teniških akademij. Okrog tega je bilo precej razmišljanja in dvomov. Vseeno je na koncu prevladala Kajina lastnost … Ona se je zelo rada vračala domov in bila doma. V tistem obdobju je bilo to zanjo zelo pomembno. Zaradi tega smo najboljše možnosti iskali v Sloveniji in potem gradili njeno kariero naprej. Njeno izobraževanje smo morali sčasoma preoblikovati. Torej koliko časa je prisotna v šoli in koliko stvari lahko dela od doma. V teh časih je to nekoliko obrnjeno na glavo, ampak takrat ni bilo tako. Ker je bila Kaja zelo dogovorna glede tega, je bila to bistveno manjša težava. Tudi da nadaljuje študij, je povsem njena odločitev. Seveda jo tudi tukaj podpiramo, ker je pomembno za obdobje po tenisu.
Kaj Kaja raje vidi, ko jo spremljate na tribunah – da tudi vi pokažete čustva ali raje vidi, da ste mirni?
V resnici bi bilo to bolj vprašanje zanjo. V določenih letih njene teniške rasti smo se precej učili, kaj njej ustreza. In tudi pomembno je, kako se kdo odziva. Od nekaterih ljudi ji ustreza, da glasno navijajo. Od mene tega ni toliko navajena in bi bilo malce čudno …
Kaja Juvan je leta 2019 v Wimbledonu Sereni Williams vzela niz.
Spominjam se, da ste bili vi in njena ekipa v njenem prvem nastopu v Wimbledonu zelo mirni. Tudi ko je igrala proti Sereni Williams …
Bil je pa tudi naš tedanji svak, ki je zelo intenzivno navijal (smeh op. p.) Kaji je bilo to všeč. Jaz imam svojo predstavo, ker sem svoj čas veliko igrala rekreativni tenis in delala z določenimi trenerji. Takrat je nekdo, ki sem ga spoštovala, dejal, da ni prav, da otroku kažeš preveč čustev, ko mu gre dobro. Predvsem zato da jih ne pogreša takrat, kadar mu gre slabo. Mogoče je nevtralnost, z nekaj pohvale seveda, na dolgi rok boljša. Ali to dejansko drži, pa ne vem.
V zadnjem času beremo, da je ogromno pritiskov na teniške igralke in igralce. Ste morali tudi vi Kajo zaščititi pred različnimi pritiski? Danes se zdi, da je že izdelana tekmovalka.
Mislim, da je to proces, ki traja celo življenje. Pri Kaji je zelo pozitivno, da je že zelo zgodaj imela svojo športno psihologinjo. Z njo je predelala veliko stvari. Nekdo jih verjetno v celem življenju ni toliko. Skozi to je pridobila določena orodja, s katerimi si lahko do neke mere pomaga. Kar mogoče olajšuje vse skupaj, je, da se zmanjšujejo pritiski, grožnje in žalitve, ki prihajajo prek družbenih omrežjih. Imamo osebo, ki poleg nje ureja stvari na tem področju. To je področje, nad katerim sem bila zelo negativno presenečena. Že na ravni nižjih turnirjev, kjer ljudje stavijo narobe, dejansko uporabljajo žaljivke, za katere si težko predstavljaš, da sploh obstajajo. Stresajo svoje frustracije in jezo nad igralke in igralce. WTA se sicer proti temu bori, ampak sorazmerno neuspešno. Veliko takšnih komentarjev prihaja iz lažnih profilov in jih ne morejo izslediti. To je tisto, kar lahko po izgubljeni tekmi še dodatno vpliva. Je pa res, da je verjetno najpomembnejša osebnostna rast. Če pogledam nazaj, je to ena večjih prednosti, ki jih bo Kaja odnesla od tenisa. Torej delo na sebi.
Kaj svetujete staršem mladih igralk in igralcev, ki gredo po podobni poti?
Načelni odgovor je, da naj bodo samo starši, kar je včasih težko. Sama sem kar precej vpletena v njeno teniško zgodbo, ne samo kot starš. Še vedno mi Kaja kdaj reče: Bodi samo mama. In sama vprašam, kaj je to samo mama? (smeh op. p.). Sicer kateregakoli teniškega trenerja boste vprašali, bo odgovor enak. Torej bodite starši, bodite v podporo in ne vmešavajte se v delo trenerjev. Tukaj imam sama specifično izhodišče, ker zdravniški del oziroma koordinacija zdravstvene oskrbe pade predvsem name. Na tem področju je bilo malo več komunikacije. Naj dela vsak tisto, kar najbolje zna, starš pa naj bo čim boljši starš.
Kaja je povedala, da je zelo vesela, da lahko igra doma. Verjetno tudi vam ustreza, da lahko Kajo spremljate doma?
Da, seveda je lepo, da lahko spremljaš doma. Srečam tudi veliko ljudi, ki jih sicer malo manj srečujem. Če se bo to nadaljevalo, bomo vsi veseli.
Koliko vam uspe spremljati Kajo na tujih turnirjih?
To se dogovarjamo sproti. Sploh v tem obdobju epidemije so pravila, koliko ima lahko igralka ali igralec spremljevalcev v ekipi. Vse skupaj je še bolj omejeno kot prej. Seveda, prednost ima teniški trener in potem vsi preostali ključni deli ekipe. Da, ta dogovarjanja so več ali manj sprotna. Za večje turnirje se ve že nekaj časa prej, za kar precejšnji del pa ne tako zelo. Torej smo vseskozi "na čakanju".
Torej je veliko prilagajanja in ni nekega stalnega življenjskega ritma?
Sama že nekaj let nisem bila na normalnem dopustu. Torej da bi šla za dva ali tri tedne nekam. Malo je tudi slabe vesti, če bi Kaja prišla domov, ko mene ni, in obratno. Prilagajanje je pravzaprav edina stalnica.
