Neverjetna zgodba: bil je že pozabljen #video

Kariera Gorana Ivaniševića je bila že v zatonu in le še peščica jih je verjela, da bi mu lahko uspelo zmagati v Wimbledonu. Leta 2001 je, tako je tudi sam dejal, imel srečo, da posebnega povabila (wild card, op. p.) ni dobil kateri izmed britanskih igralcev. Organizatorji so se na koncu vendarle odločili zanj. In še kako prav so se odločili. Ivanišević je v All England Clubu dosegel zgodovinsko zmago. Spisal je zgodbo, ki se ni pisala vse od leta 1877 in se verjetno še kar nekaj časa ne bo. Če sploh kdaj.

Goran Ivanišević in Pete Sampras Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Američan mu je uničil 20 let življenja

Do tistega leta že igral v treh finalih Wimbledona. Leta 1992 je bil od njega boljši Andre Agassi, v letih 1994 in 1998 pa ga je na kolena spravil Pete Sampras. Poraz leta 1998 proti Samprasu ga je povsem dotolkel. Od tistega poraza je šla njegova športna kariera samo še navzdol in malokdo je verjel, da se še lahko vrne. Za Američana je pozneje dejal, da mu je uničil kar nekaj let življenja. "Odigrala sva fantastične dvoboje in si delila garderobo. Bil sem drugi za Samprasom, morda najboljšim teniškim igralcem v zgodovini. Vseeno, uničil mi je 20 let življenja."

Njegovemu očetu so zdravniki prepovedali gledati finale, saj je bilo zaradi treh srčnih obvodov ogroženo njegovo srce.

Reševal ga je tudi dež

A če drugi niso verjeli, je sam pri sebi vedel, da se bo zgodilo nekaj posebnega. Po zmagi je razkril, da je takoj, ko je stopil skozi vrata All England Cluba, začutil in videl znamenje, da se bo zgodilo nekaj posebnega. Igralce je premagoval drugega za drugim. Ob tem pa priznal, da je imel tudi nekaj sreče. V polfinalu proti Timu Henmanu je bil že v povsem izgubljenem položaju, a je njun dvoboj prekinil dež (tistega leta v Wimbledonu še niso imeli strehe, op. p).

Vzdušje na osrednjem igrišču je bilo izjemno. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Uglajeno občinstvo so zamenjali pristni navijači

V svojem četrtem wimbledonskem finalu je igral proti Patricku Rafterju. Tistega leta so finale igrali v ponedeljek, saj je organizatorjem nagajal dež. To je bil pravzaprav zadnji finale, ki se je igral v ponedeljek. Zaradi tega je bilo tistega dne "nogometno" občinstvo. Visoke goste, ki po navadi uglajeno sedijo v svojih ložah, so zamenjali tisti pristni ljubitelji tenisa. Ti so ustvarili pravo navijaško vzdušje, ki ga po tistem ni bilo več.

Po treh urah in eni minuti se je Ivaniševiću izpolnila življenjska želja. Na koncu mu je po petih nizih uspelo. Avstralca Patricka Rafterja je premagal (6:3, 3:6, 6:3, 2:6, 9:7). "To je nekaj izjemnega. Vseeno mi je, če nikoli več ne odigram dvoboja. Če se mi ne bo ljubilo, ne bom več igral. To je to. To je konec sveta," je takrat po zmagi dejal Ivanišević.

Ni si znal pomagati: Metanje loparja, brcanje v mrežo

Ivanišević je bil znan kot izjemno temperamenten igralec, ki mu je velikokrat ušla kakšna kletvica. Še danes je edini, ki je moral zaradi vseh polomljenih loparjev predati dvoboj. A takšen je bil. Iskren in pošten do svojih nasprotnikov, zato mu je bilo marsikaj oproščeno. Ljubitelji tenisa so ga imeli radi prav takšnega.

Tudi v tem finalu ni mogel iz svoje kože. V šesti igri četrtega niza in pri prednosti Rafterja je sodnik dosodil prestop pri servisu (edini na dvoboju, op. p.), pri drugem servisu pa so mu dosodili sporen avt. Ivaniševič je izgubil živce: lopar je vrgel na tla, z nogo besno brcnil v mrežo in sodniku zabrusil nekaj krepkih. Tokrat ga to ni iztirilo kot večkrat v preteklosti, ampak se je znal umiriti in nadaljevati dvoboj. Ne samo nadaljevati, ampak tudi zmagati.

Norišnica v Splitu

Ta uspeh na Hrvaškem še danes označujejo za največji športni dosežek. Po zmagi ga je v domačem Splitu pričakala 150-tisočglava množica z ogromno transparenti, med njimi je bil tudi napis: "Gorana Ivaniševića za predsednika!"

Na podelitvi se je spomnil na svojega velikega prijatelja in idola. Največjo zmago je namreč posvetil legendarnemu hrvaškemu košarkarju Draženu Petroviću. Foto: Guliverimage/Getty Images

Zmago posvetil Draženu Petroviću

Na podelitvi se je spomnil na svojega velikega prijatelja in idola. Največjo zmago je namreč posvetil legendarnemu hrvaškemu košarkarju Draženu Petroviću, ki je leta 1993 umrl v prometni nesreči. "Če me vidiš, počivaj v miru in hvala ti za vse," je povedal na osrednjem igrišču All England Cluba. Kot je pozneje razkril, ju je združila usoda. "Teden dni pred turnirjem mi je oče prinesel nekaj časopisov, v enem je bila na sredini njegova fotografija. Od njegove smrti je minilo osem let, zdelo se mi je, da je to usoda. Nikoli nisem bral te revije, a ravno takrat je bila notri njegova fotografija. Iztrgal sem jo in prilepil na steno. Zdaj sem zmagal in to zmago bi rad posvetil njemu," je za hrvaške medije takrat povedal danes 49-letni Goran.

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Danes sodeluje z enim od najboljših igralcev vseh časov

Goran Ivanišević je danes uspešen trener. Že nekaj časa uspešno sodeluje z Novakom Đokovićem, prvim igralcem sveta. In trenutno jima zelo dobro kaže, saj se je srbski teniški as na letošnjem Wimbledonu uvrstil v polfinale.

Sportal Za lovoriko Wimbledona Bartyjeva in Pliškova, Klepačeva po preobratu brez polfinala

Sportal Se je eden največjih dokončno poslovil? #video

Sportal Đoković gladko v polfinale, presenetljivo slovo Federerja