Petek, 13. 9. 2024, 4.00
2 meseca
Na današnji dan (13. september)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
1
... leta 1971 se je rodil slovenski nogometni vratar Mladen Dabanović. S slovensko nogometno reprezentanco se je podpisal pod številne uspehe, zaigral na evropskem prvenstvu (2000) in svetovnem prvenstvu (2002), skupaj pa državni dres oblekel na 25 tekmah.
Člansko kariero je začel pri Mariboru, s katerim je osvojil dve pokalni lovoriki, v nadaljevanju kariere pa branil še za velenjski Rudar (slovenski pokal 1997/98), belgijski Lokeren, katerega član je bil v času največjih reprezentančnih uspehov (1999 – 2004), ptujsko Dravo in Aluminij iz Kidričevega, pri katerem kot trener vratarjev deluje še danes. Njegovo kariero je zaznamoval zanj zelo neprijeten zadetek Hrvata Dada Prša za Bežigradom v dodatnih kvalifikacijah za Euro 2004, po katerem je postal tarča zbadljivk. V zadnjih letih se je prelevil v enega najbolj pronicljivih in hudomušnih slovenskih kritikov, ki se izražajo na Twitterju.
Danes praznuje tudi hrvaški teniški as Goran Ivanišević.
Na isti dan praznuje tudi nepozabni hrvaški teniški as Goran Ivanišević. Vse najboljše obema!
… leta 2010 je teniški igralec Rafael Nadal prvič v karieri postal zmagovalec OP ZDA.
Takrat 24-letni Španec je na grand slam na drugo stran Atlantika pripotoval kot prvi nosilec in temu primerne so bile njegove igre. Brez izgubljenega niza je po vrsti odpravil Teymuraza Gabašvilija, Denisa Istomina, Gillesa Simona, Feliciana Lopeza, Fernanda Cerdasca in Mihaila Južnija ter se kot osmi teniški igralec uvrstil v finala vseh turnirjev velike četverice.
Njegova zadnja ovira na poti do posebnega dosežka je bil Srb Novak Đoković, ki je Nadalu sicer vzel en niz, a mu ni uspel preprečiti pohoda do naslova zmagovalca OP ZDA. Španec je z zmago s 6:4, 5:7, 6:4 in 6:2 dočakal karierni grand slam (zmage na vseh turnirjih velike četverice: OP Avstralije, OP Francije, OP Anglije in OP ZDA).
S to zmago je Nadal postal šele drugi teniški igralec, ki se lahko pohvali tudi s posamičnim zlatim kariernim slamom (ta združuje štiri naslove na vseh štirih velikih turnirjih in zlato olimpijsko kolajno). Z Andrejem Aggasijem sta do danes edina moška predstavnika, ki jima je to uspelo v konkurenci posameznikov.
Tudi v kategoriji ženskih posameznic je karierni zlati slam uspel zgolj dvema, in sicer Steffi Graf ter Sereni Williams. Prvi je uspelo v istem letu (1988), drugi pa tudi v dvojicah.
Zgodilo se je še …
Leta 1931 je bil zgrajen štadion Stade Geoffroy-Guichard, ki po prenovi v zadnjih letih sprejme 42. tisoč gledalcev. Je dom najtrofejnešega nogometnega francoskega kluba Saint-Etienne, ki je do zdaj osvojil deset naslovov državnega prvaka.
Leta 1933 je bil ustanovljen avstrijski nogometni klub Salzburg (SV Austria Salzburg), ki je leta 2005 prevzel ime glavnega pokrovitelja Red Bulla.
Leta 1950 je bil odprt štadion Juana Dominga Perona v Buenos Airesu, ki sprejme dobrih 50 tisoč navijačev. Na tem objektu tekme igra Racing Club.
Leta 1964 je nekdanji avstralski teniški igralec Roy Emerson še drugič zavladal na OP ZDA, v finalu je s 6:4, 6:2 in 6:4 premagal Freda Stolla.
Leta 1970 je bil organiziran prvi maraton v New Yorku. S časom 2:31,38 je zmagal gasilec Gary Muhrcke.
Leta 1981 je nekdanji ameriški teniški igralec John McEnroe osvojil tretji (od štirih) naslov na OP ZDA. V finalu je s 3:1 v nizih premagal Björna Borga.
Leta 1998 je nekdanja ameriška teniška igralka Lindsay Davenport prvič in zadnjič slavila na OP ZDA, v finalu je bila s 6:3 in 7:5 boljša od Švicarke Martine Hingis.
Leta 2000 je v dresu italijanskega Milana na tekmi skupinskega dela lige prvakov debitiral brazilski vratar Dida.
Leta 2015 je za posledicami bolezni srca umrl ameriški košarkar Moses Malone.
Leta 2017 so nogometaši Maribora v 1. krogu lige prvakov igrali neodločeno z moskovskim Spartakom 1:1 (0:0).
Leta 2020 sta slovenska kolesarska asa Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) in Primož Roglič (Jumbo-Visma) dosegla tretjo dvojno zmago na dirki po Franciji. Pogačar je po odličnem gorskem kronometru na prvem mestu skupnega seštevka prehitel Rogliča, dirko sta končala kot prvi in drugi.
Leta 2021 se je slovenska moška odbojkarska reprezentanca uvrstila v četrtfinale evropskega prvenstva. V osmini finala je v Ostravi s 3:1 (20, 18, -19, 12) premagala Hrvaško. Prvenstvo je na koncu končala na drugem mestu, v finalu je izgubila z Italijo.
Leta 2023 je nekdanji slovenski reprezentančni nogometni vratar Samir Handanović končal kariero. Handanović je velik pečat pustil pri Interju, za črno-modre je med letoma 2012 in 2023 zbral 455 nastopov, od teh 380 v elitni serie A. Dvakrat je osvojil italijanski pokal, še dvakrat italijanski superpokal, zaigral je v finalu evropske lige (2020) in lige prvakov (2023), obakrat je ostal brez lovorike. Največji podvig mu je uspel v sezoni 2020/21, v kateri je z Interjem postal italijanski prvak, to je bil za nerazzurre 19. naslov državnega prvaka, prvi po šampionskem letu 2010, ko jih je vodil še Jose Mourinho.
Handanovič je kariero začel v mladinskem pogonu Slovana, nadaljeval v Domžalah, v sezoni 2003/04 je kot posojen nogometaš zaigral tudi za Zagorje. Leta 2004 je nato sledila selitev v Italijo, kjer je oblekel dres Udineseja. Kot član kluba iz Vidma je bil posojen še v Treviso, Lazio in Rimini, leta 2012 pa se je ustalil kot stalni član Interja, so zapisali pri STA.
Leta 2023 je slovenski kolesarski as Primož Roglič (Jumbo-Visma) zmagal na 17. etapi kolesarske dirke po Španiji. Na 120,1 km dolgi trasi od Ribadeselle do vrha na slovitem Angliruju je drugo mesto zasedel njegov moštveni kolega, Danec Jonas Vingegaard, tretje pa še en član Jumbo-Visme, Američan Sepp Kuss, ki je obdržal rdečo majico vodilnega in na koncu tudi osvojil dirko.
Rodili so se …
1934 nekdanji angleški teniški igralec Tony Pickard
1950 nekdanji angleški nogometaš Pat Holland
1954 nekdanji slovenski hokejist Domine Lomovšek
1966 nekdanji ruski hokejist Igor Kravčuk
1967 nekdanji ameriški atlet Michael Johnson
1970 nekdanji argentinski nogometaš Martin Herrera
1971 nekdanji slovenski nogometaš Mladen Dabanović
1971 nekdanji hrvaški teniški igralec Goran Ivanišević
1973 nekdanji italijanski nogometaš Fabio Cannavaro
1973 nekdanja francoska atletinja Christine Arron
1974 nekdanji kanadski hokejist Craig Rivet
1975 nekdanji slovenski taekwondoist Marcel More
1976 nekdanji finski smučarski skakalec Tami Kiuru
1978 slovenski rokometaš Boštjan Kavaš
1978 nekdanji slovenski nogometaš Mitja Pirih
1982 slovenski košarkar Miha Zupan
1982 brazilski košarkar Nenê
1982 angleški nogometaš Lloyd Dyer
1986 nekdanji japonski voznik formule 1 Kamui Kobajaši
1987 nizozemski nogometaš Jonathan de Guzmán
1987 čilenski nogometaš Gabriel Arias
1987 bolgarska teniška igralka Tsvetana Pironkova
1989 nemški nogometaš Thomas Müller
1989 slovenski košarkar Daniel Vujasinović
1990 češki kanuist Jakub Jane
1992 venezuelski nogometaš Alexander Gonzalez
1994 slovenski nogometaš Ajdin Mulalić
1994 finski nogometaš Joel Pohjanpalo
1