Zdravljica preglasila slovenske vokale jugoslovanske himne

Čez dobrih 400 dni bodo slovenski športniki še štirinajstič v zadnje četrt stoletja pod samostojno zastavo zakorakali v olimpijsko areno. Po osamosvojitvi pred natančno 24 leti so namreč nastopili na sedmih izvedbah zimskih iger, v Riu 2016 pa bodo še sedmič nastopili na igrah poletne olimpijade. Do zdaj so skupaj zbrali 58 kolajn, zgodovinski pregled pa razkriva, da so v prvih nastopih po razpadu Jugoslavije s pridom izkoristili širšo kvalifikacijsko sito tudi za plodnejšo bero.

Do prelomnega leta 1991 so namreč skupaj zbrali 24 kolajn, od tega eno v času avstro-ogrske monarhije, osem v času kraljevine (sprva SHS, nato Jugoslavije), 15 pa pod zastavo zvezne Jugoslavije. Po drugi strani pa je samostojna Slovenija pozdravila že kar 34 kolajn, od tega 15 na zimskih in 19 na poletnih igrah.

Za Slovenijo in Jugoslavijo le Sadik Mujkić

Kar 55 slovenskih športnikov je, samostojno, v kolektivnih športnih ali ekipah znotraj sicer individualnih panog, osvojilo vsaj eno olimpijsko kolajno. Šestnajsterici je to uspelo večkrat. Med njimi izstopajo legendarni Leon Štukelj s kar šestimi kolajnami ter veslač Iztok Čop in smučarka Tina Maze s po štirimi. Zadnja se sicer kot edina lahko pohvali z zlatima slovenskima kolajnama na zimskih olimpijskih igrah.

Posebno mesto na tem večnem seznamu pa ima tudi gorenjski veslač Sadik Mujkić. Edini se je namreč do olimpijskega odličja dokopal tako v jugoslovanskem kot tudi slovenskem dresu. Leta 1988 je bil namreč v Seulu skupaj z Bojanom Prešernom član bronastega dvojca brez krmarja. Štiri leta pozneje pa je v Barceloni držal veslo v prav tako bronasti slovenski posadki četverca brez krmarja, v kateri so mu družbo delali še Milan Janša, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanić.

Bolj odmevna je slovenska kolajna

"Dve kolajni, dve neprecenljivi zgodbi. Ko sem pri 20 letih osvojil prvo kolajno za Jugoslavijo, nisem prav veliko razmišljal o zastavi in tem, kakšna bo prihodnost. Bil sem navdušen. Štiri leta pozneje pa sem vendarle čutil tudi dodatno vznemirjenje zaradi dejstva, da smo odličje priborili za novo državo. To so bili zgodovinski trenutki za naš šport," se spominja Mujkić in v isti sapi dodaja, da sta bil njegovi vlogi v prvih dveh olimpijskih avanturah nadvse različni.

"Leta 1988 smo se veslači 'izgubili' v jugoslovanski reprezentanci s številnimi zvezdniki iz sveta košarke, rokometa ali vaterpola. V Barceloni pa se je zaradi majhnosti odprave marsikaj vrtelo prav okoli nas. Vseeno moram poudariti, da tudi v Seulu nisem čutil podcenjevanja preostalih članov jugoslovanske olimpijske odprave," dodaja bronasti veslač, ki z delom v mlajših kategorijah še vedno ostaja v stiku s svojih osnovnim športom.