Sobota, 10. 10. 2020, 17.07
2 leti, 1 mesec
30 let od prvega zakonskega vzpona na Everest
Zakonca, ki jima je bilo dano na svet pogledati z vrha
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,67
3
Marija in Andrej Štremfelj sta 7. oktobra 1990 skupaj dosegla vrh najvišje gore na svetu, 8848 metrov visokega Everesta. Šele pozneje sta po naključju izvedela, da sta prvi zakonski par s takšnim dosežkom.
V sredo, 7. oktobra, je minilo natanko 30 let od dne, ko sta se takrat 33-letna zakonca Andrej in Marija Štremfelj iz Orehka pri Kranju skupaj povzpela na 8848 metrov visoki Everest. Njuna izkušnja je še bolj posebna zato, ker sta s tem povsem nenačrtovano postala tudi prvi zakonski par z vzponom na najvišji vrh sveta. Celotno zgodbo sta v času najstrožje karantene popisala v sveži knjigi z naslovom Objem na vrhu sveta. To pa ni edina knjiga, ki omenja Marijo in Andreja, ki sta lani praznovala 40 let skupne zakonske poti.
Za Andreja Štremflja, ki se z alpinizmom ukvarja že skoraj pol stoletja, je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro na svetu (prvič mu je to uspelo leta 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom, kar je bil prvi jugoslovanski in slovenski vzpon na Everest) in je še vedno edini Slovenec, ki mu je uspel takšen podvig.Prav tako je edini na svetu, ki je za svoje alpinistične dosežke prejel zlati cepin za alpinistični dosežek (za novo smer v alpskem slogu na Južni vrh Kangčendzenge skupaj z Markom Prezljem leta 1992), in zlati cepin za življenjsko delo na področju alpinizma (2018).
Tudi Marija Štremfelj ima kar nekaj alpinističnih lovorik. Med drugim je prva Slovenka, ki je splezala na osemtisočak (Broad Peak, leta 1986) in je še vedno edina Slovenka, ter 13. ženska na svetu, ki je splezala na Everest. Izstopala je tudi kot športna plezalka. Na športnoplezalni tekmi Rock master v Kranju je zmagala dvakrat. Marija je bila leta 1987 nosilka zadnje štafete mladosti, ko je 21. marca tistega leta na pot proti Beogradu krenila s Triglava.
Zakonca Štremfelj sta dolga leta službovala v šolskem okolju. Triinšestdesetletna Marija kot profesorica biologije na Gimnaziji Kranj, njen prav tako 63-letni partner Andrej pa kot učitelj športne vzgoje na Šolskem centru Škofja Loka.
Imata tri otroke in vnuke – zaradi njih ima njuna zgodba z Everesta še večji sijaj, pravita –, odkar sta v pokoju, še več časa namenjata gorskemu vodništvu, veliko pa plezata tudi za svojo dušo. Njun zgodovinski dosežek na Everestu omenja tudi Guinnessova knjiga rekordov.
Želja po knjigi je dozorela v času najstrožje karantene
Misel o knjigi, v kateri bi povzela svojo pot na Everest in občutke ob tem, je zorela že dlje, dozorela pa letošnjo pomlad, v času karantene, ko sta po sili razmer, saj je v državi vladala popolna zaustavitev javnega življenja, končno našla nekaj odvečnega časa. Takrat sta se s hišnim štirinožnim ljubljencem preselila v Davčo pod Poreznom, v hišo Andrejevega pokojnega očeta, in začela pisati knjigo spominov.
Ista zgodba, drugačen pogled
Vsak posebej. Vsak na svoj način. Vsak z drugačnimi očmi. Nekaj spominov je ostalo v glavi, nekaj sta jih osvežila s pomočjo pisem, ki sta jih z odprave na Everest leta 1990 pošiljala domov, in takih, ki sta jih prejemala od drugih.
Marija, ki je besedilo pisala na roko, se je v svojih spominih najprej ozrla proti najbolj boleči preizkušnji njenega življenja, nenadni smrti sestre Barbare, ki se je leta 1980 med plezanjem v Šitah z Andrejem smrtno ponesrečila, Andrej, ki je tipkal na računalnik, pa se je lotil spominov iz Daulaghirija leta 2002 in severne stene Eigerja, ki se je lotil le nekaj dni po rojstvu prvorojenke.
Svojo alpinistično pot z vrhuncem, skupnim vzponom na Everest, sta v času karantene strnila v knjigo z naslovom Objem na vrhu sveta.
V nadaljevanju sta oba opisovala ključne trenutke z odprave na Everest, od prehoda čez nepredvidljivi Ledeni slap do vzpona do baznega tabora in tako naprej, seveda pa se nista izognila niti najtežjemu, opisu pogovora z otrokoma, Katarino, ki je bila takrat na pragu četrtega razreda osnovne šole, in Anžetom, danes selektorjem slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki je takrat šele zakorakal v prvi razred. Težko jima je bilo razložiti, zakaj tokrat na odpravo odhajata oba, oči in mami.
Slovo od družine - vedno najtežji del odprave
Zakonca Štremfelj sta bila odprav vajena, ritem prihodov in odhodov je bil precej ustaljen proces v njihovi družini, a slovo je bilo vedno težka preizkušnja, je na predstavitvi svežega knjižnega dela v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, prav na dan obletnice skupnega vzpona na Everest priznala Marija.
Everest kot logično nadaljevanje družinske alpinistične tradicije
Andreja Štremflja je na odpravo Alpe-Adria povabil Tomaž Jamnik, vodja odprave, a ker je ta na ekspediciji zbolel, je na njegovo mesto vskočil izkušeni Andrej. "Ko so me povabili na odpravo, sem najprej okleval, ker je bil načrt vzpona po lažji smeri in sploh nisem bil preveč motiviran, nato pa se mi je med razmislekom porodila ideja, da bi šla Marija lahko z menoj," je v enem od intervjujev za Sportal povedal Andrej.
Marija je povabilo takoj sprejela. "Predvsem zato, ker sva izkušnjo z osemtisočakom že imela. In če se zdaj ozrem nazaj, je bil Everest nekakšno logično nadaljevanje tega."
Ugotovitev na strehi sveta: vse materialno je nebistveno
Oba se trenutkov na strehi sveta tudi po 30 letih jasno spominjata. Na vrhu sta se objela, pa tudi kakšna solza je pritekla.
"Trenutka na vrhu gore ne bom nikoli pozabila. Vesela sem bila, da mi ni bilo treba več hoditi navzgor, da bo le še navzdol. Takrat sem tudi popolnoma dojela, da je vse materialno nebistveno in da je vez med nama najpomembnejša," je na predstavitvi knjige, ki sta jo opisala kot hvalnico ženi in občudovanje moža, povedala Marija.
In Andrejev spomin? "Vrh je bil povsem drugačen kot prvič. Stal sem na osmih osemtisočakih in na nobenem nisem bil na vrhu tako brez skrbi. Ni me skrbelo, kako bova sestopila, ni me skrbelo vreme, lahko smo si celo sneli kisikove maske. To je bil zame najbolj doživet himalajski vrh take višine. Bilo je naravnost idealno, pa čeprav bi na poti navzgor verjetno obupal, če me Marija ne bi priganjala."
Punčka iz cunj in fotografija
Na strehi sveta sta preživela celo uro. "Nekaj časa sva si vzela za fotografiranje. S seboj sva namreč vzela punčko iz cunj, ki jo je izdelala hči Katarina, in fotografijo ter se s tem na vrhu fotografirala. Ura je bila šele ena in bil je krasen dan. Imeli smo dovolj časa, poleg tega vzpon ni bilo tako tehnično zahteven, da bi nas moralo pretirano skrbeti, kako bomo prišli nazaj," se je v enem od pogovorov za naš medij spominjala Marija.
Vidi se, da se zemlja krivi
In kakšen pogled, razgled se ponuja z vrha sveta? "Krasen pogled je. In vidi se, da se zemlja krivi. Resnično. Na eni strani se vidi na Makalu, še en osemtisočak, na tibetanski strani, kjer je samo planota Tibet, pa se dejansko vidi, da je Zemlja okrogla," nam je v enem od pogovorov povedala Marija, ki je svojo ljubezen do gora dolga leta predajala tudi kot vodja krožka Mepi (gre za program, ki je namenjen aktivnemu, kreativnemu in angažiranemu preživljanju prostega časa, op. p.) na kranjski gimnaziji. Z Andrejem sta dijake kar dvakrat peljala v Nepal.
Na zgodovinski dosežek ju je opozorila legendarna Miss Hawley
Zanimivo je, da se zakonca Štremfelj sploh nista zavedala, da se bosta s skupnim vzponov na vrh sveta vpisala v alpinistično zgodovino. Novico, da sta prvi zakonski par s takim podvigom, jima je namreč sporočila zdaj že pokojna Elizabeth Ann Hawley oziroma Miss Hawley, Američanka, ki je dolga leta skrbela za natančno kroniko alpinističnih vzponov v nepalski Himalaji.
"Ta gospa je vsakega, ki je prišel v Katmandu, zaslišala do potankosti. Za vsakega člana odprave je prinesla poseben obrazec s precej podrobnimi vprašanji. Ni dovolj, da napišeš, da si učitelj, treba je bilo napisati, učitelj česa si in podobno. Prav o vsem te je izprašala.
Tudi o precej nenavadnih stvareh, kot so: kako sva bila oblečena, ob kateri uri sva prišla na vrh, kdaj so vrh osvojili preostali člani, pa kako so bili oblečeni in podobno. No, ko sva začela že pisano gledati, nama je slovesno sporočila, da sva prvi zakonski par, ki se je povzpel na Everest. Rus in Američanka ali ravno obratno sta vrh osvojila pol ure pozneje," je pred leti povedal Andrej.
Marija pa se je spominjala, da ju je naslednji dan pred slovenskim hotelom v Katmanduju – slovenskim zato, ker se tam menda nastanijo vsi Slovenci, kadar so na tem koncu sveta – pričakala cela kolona novinarjev. Pojavila sta se tudi v arabskih časopisih.
Alpinistične odprave so ju naučile, da nismo samoumevni, vsaka vrnitev domov pa je bila, kot bi šlo za nove medene tedne.
Medeni tedni, vedno znova …
Ko sta se vrnila domov, je bilo veselje seveda nepopisno, otroka sta bila presrečna, sosedje pa ponosni.
Marija danes pravi, da so bile alpinistične odprave kot nek "refresh", osvežitev. "Naučile so nas, da nismo samoumevni, za naju pa je bila vsaka vrnitev domov kot ponovitev medenih tednov."
Preberite še:
3