Nedelja, 8. 10. 2017, 5.50
6 let, 6 mesecev
1955 - 2017
Umrl je Franček Knez, legendarni alpinist, ki nikoli ni silil v ospredje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,73
5
V 63. letu starosti se je v petek, med plezanjem v naselju Harje v bližini Laškega, smrtno ponesrečil alpinist Franc (Franček) Knez. Knez je bil po besedah soplezalca in tesnega prijatelja Silva Kara "guru modernega slovenskega alpinizma", po mnenju Vikija Grošlja pa kar "slovensko narodno bogastvo". Knez, ki ni maral žarometov in mikrofonov, je bralcem vpogled v svoja razmišljanja pred leti omogočil s knjigo Ožarjeni kamen.
Rodil se je 15. julija 1955 v Celju in se kot 18-letni nadobudni mladenič pridružil alpinističnem odseku Planinskega društva Celje.
"Trije mušketirji", Franček Knez, Silvo Karo in Janez Jeglič - Johan, na Fitz Royu.
Kot je zapisano v knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma avtorjev Petra Mikše in Urbana Goloba, je v svoji plezalni karieri opravil več kot 5000 alpinističnih vzponov. Med njimi je mnogo prelomnih, tudi na svetovni ravni.
Skupaj s prijateljem in soplezalcem Silvom Karom, gonilno silo festivala gorniškega filma v Sloveniji, sta veljala za glavna akterja zlate dobe slovenskega alpinizma v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.Skupaj sta preplezala skoraj sedem tisoč smeri, Knez pa se je v zgodovino zapisal s 729 prvenstvenimi vzponi. Leta 2010 ju je za svoj nesporni prispevek k razvoju alpinizma z redom za zasluge nagradil predsednik države Danilo Türk. Tretji člen triperesne deteljice, ki so jo imenovali "trije mušketirji" je sestavljal tudi že pokojni Janez Jeglič – Johan.
Franček Knez
Leta 2010 je predsednik države Danilo Türk Kara in Kneza za njun nesporni prispevek k razvoju alpinizma nagradil z redom za zasluge.
Knez je bil prvi, ki je gojil športni pristop k alpinizmu. Razen alpinističnega smučanja je gojil vse zvrsti alpinizma na najvišji mogoči ravni, njegove izjemne psihofizične sposobnosti ter neverjeten občutek za skalo pa so se kmalu pokazale pri zviševanju težavnosti njegovih vzponov, piše v prej omenjeni zgodovinski knjigi Mikše in Goloba.
"Zanj je bilo prelomno leto 1977 ko je poleg epskega zimskega vzpona po smeri Modec-Režek v Štajerski Rinki opravil tudi zelo težavne vzpone nad Chamonixom, npr. Ameriško direstissimo v Druju, novo Slovensko smer v steni Grandes Jorasses, Mrtvaški prt in S steno Grand Charmoz, vse z Jožetom Zupanom v vsega dobrem tednu dni.
Dvakrat je plezal v Peruju, se udeležil odprav na Everest 1979 in v južno steno Lotseja 1981, kjer sta bila z Vanjo Matijevcem prva, ki sta preplezala veličastno južno steno. V Himalaji se je pred Jalung Kangom 1985 leto prej udeležil tudi odprave v J steno Čo Oja.
Rad je plezal tudi v patagonskih gorah. Tam je skupaj s Silvom Karom in Janezom Jegličem preplezal novo smer v Fitz Royu, Torre Eggerju in s slovensko odpravo vzhodno steno Cerro Torreja.
Eden prvih je plezal v stolpih Trango v Pakistanu, kjer je z Bojanom Šrotom in Slavkom Cankarjem preplezal Slovensko v Brezimenem Trango stolpu, zelo težki pa so bili tudi vzponi v Indiji, v steni Meruja in Bagiratija.
V evropskih gorah je največ plezal v Dolomitih,kjer so njegove zelo zahtevne smeri v Cinah, Marmoladi, Civetti in Tofani, je pa tudi eden redkih plezalcev s prvenstvenimi smermi v vseh treh problemih Alp, torej v Grandes Jorasses, Matterhornu in Eigerju. V slednjem je leta 1982 sam preplezal klasično smer v vsega šestih urah, kar je bil takrat daleč najhitrejši vzpon sploh," pišeta Mikša in Golob.
Kar 42 prvenstvenih smeri v triglavski steni
Knez je tudi v slovenskih gorah pustil velik pečat. V triglavski steni je opravil kar 42 prvenstvenih vzponov in preplezal smeri, ki izstopajo po zahtevnosti in so še danes izziv. Na primer Korenina v Triglavu in Smer norosti v Vršacu, je zapisano v Zgodovini slovenskega alpinizma.
Po letu 1993 se je umaknil s plezalskega prizorišča in zaživel umirjeno življenje. A kot piše na spletni strani friko.si, je še vedno plezal, in to kljub temu, da si je leta 1999 pri padcu v plezališču poškodoval hrbtenico. Tudi njegova življenjska pot se je iztekla med plezanjem, navaja STA. Legendarni alpinist je za seboj pustil še neobjavljeno knjigo.
5