Cedevita Olimpija
NK Maribor
Četrtek, 29. 4. 2021, 19.20
3 leta, 7 mesecev
Top 10 (najdaljši nizi državnih naslovov v Sloveniji)
Ne, Maribor vendarle ni šokiral absolutnih rekorderjev!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
Noro proslavljanje odbojkarjev Maribora, ki so si dali duška po odločilni zmagi nad velikim tekmecem ACH Volley, s katero so končali njegovo 16-letno vladavino slovenski odbojki.
Ko so mariborski odbojkarji nedavno končali 16-letno prevlado ACH Volleyja, je marsikdo pomislil, da ga v kraljestvu slovenskih moških ekipnih športov ni kluba, ki bi tako dolgo vztrajal na državnem prestolu. Ko smo prečesali podatke, smo ugotovili, da je absolutni slovenski rekorder nekdo drug. Prihaja iz prekmurskega naselja s tisoč prebivalci, norega na hokej na travi!
''V slogi je moč. Vsi za enega, eden za vse.'' Takšni in podobni so slogani, ki radi odmevajo v moštvenih športih. V Sloveniji, že tako po številu prebivalcev eni od manjših evropskih državah, jih ni veliko. Medijsko so najbolj podprti in razširjeni nogomet, košarka, rokomet, hokej na ledu in odbojka, a s tem seznam športov, v katerih se klubi na sončni strani Alp potegujejo za naslov državnega prvaka, še zdaleč ni končan. To dokazuje tudi lestvica desetih slovenskih prvakov, ki se lahko v desetih različnih ekipnih športih pohvalijo z najdaljšimi nizi osvajanja državnih naslovov.
Najdaljši nizi državnih prvakov v Sloveniji:
Hokej na travi: HK Lipovci (18 zaporednih naslovov)
HK Lipovci od sezone 2002/03 redno osvajajo državno prvenstvo. Skupno so bili prvaki že 26-krat, dvakrat je bil prvak klub Svoboda, enkrat Triglav Predanovci.
Odbojka: ACH Volley Ljubljana (16)
ACH Volley je v Sloveniji kraljeval od leta 2005 do 2021, ko ga je v finalu premagal Maribor. To je bil njegov tretji državni naslov.
Vaterpolo: Triglav Kranj (11)
Gorenjski vaterpolisti so bili gospodarji slovenskih bazenov med sezonama 1995/96 in 2005/2006, nato pa je njihov 11-letni niz končala Olimpija. Naslove državnih prvakov so v obdobju samostojnosti proslavljali poleg Kranja in Ljubljane le še v Kopru in Mariboru.
Rokomet: Celje (10)
Celjani so bili državni prvaki v rokometu že 24-krat. Največji niz porazov sega od leta 1992 do 2001, ko so bili najboljši desetkrat zapored. Nato so jih na seznamu prvakov zamenjale Prule 67, a je sledilo novo zmagovito poglavje Celjanov (šest zaporednih naslovov), leta 2004 pa so postali še evropski prvaki! Najboljši so tudi v zadnjih letih, od leta 2014 ga ni drugega prvaka kot rumenih junakov iz dvorane Zlatorog. Naslov najboljšega so osvojili poleg Celja in Prul še Gorenje (3) in Koper (1).
Hokej na ledu: Olimpija (10)
Le Olimpija in Jesenice, večna rivala, z naskokom največja hokejska kluba ne le Slovenije, ampak tudi nekdanje Jugoslavije, ki v novih klubskih preoblekah tvorita vrh hokeja v tem delu Evrope še danes. Zmajem je najdaljši niz uspel med letoma 1995 in 2004, ko so vpisali kar deset zaporednih zvezdic.
Košarka: Olimpija (8)
Začetki slovenske samostojnosti so pripadli zmajem iz Ljubljane, ki so bili najboljši od uvodne sezone 1991/92 pa vse do konca prejšnjega tisočletja, ko se je državni naslov preselil v Novo mesto h Krki. Olimpija je bila skupno najboljša 17-krat, Dolenjci na večni lestvici sledijo s sedmimi naslovi.
Nogomet: Maribor (7)
Za Maribor radi rečejo, da je najbolj nogometno slovensko mesto. To dokazujejo tudi lovorike, saj so osvojili že 15 državnih naslovov. Najdaljši niz jim je uspel med letoma 1997 in 2003, v novejši zgodovini pa se lahko pohvalijo še s petimi zaporednimi kantami od 2011 do 2015. Naslov prvaka so proslavljali še navijači Olimpije (6), Gorice (4), Domžal (2), Kopra in Celja.
Ragbi: Ljubljana (7)
V ragbiju je vladar državnih naslovov RK Ljubljana. Prvo prvenstvo je bilo organizirano leta 1997, najdaljši niz pa so ustvarili igralci RK Ljubljana od leta 2013 dalje, ko so bili najboljši sedemkrat. Lani je prvenstvo odpadlo zaradi Covid-19.
Ameriški nogomet: Ljubljana Silverhawks (6)
Državno prvenstvo v ameriškem nogometu je med najmlajšimi v Sloveniji. Začelo se je v sezoni 2009/10, do zdaj je bilo pod streho speljanih sedem prvenstev, v njih pa se lahko s šestimi zaporednimi naslovi pohvalijo Silverhawks. Njihov niz so leta 2019 končali Domžale Tigers.
Futsal: Litija (5)
V futsalu se je naslova državnega prvaka veselilo že deset klubov, največkrat pa so bili prvaki Litija (10). Med letoma 2001 in 2005 so bili petkrat najboljši. V zadnjih letih so kralji slovenskega futsala doma na Kozjanskem v Dobovcu.
Bejzbol: Zajčki (4)
V samostojni Sloveniji je bil prvi slovenski prvak Golovec, eden izmed štirih klubov, ki se lahko pohvali z naslovom. Na večni lestvici so najuspešnejši Zajčki iz Ljubljane (13), ki so med letoma 1994 in 1997 poskrbeli za najdaljši niz uspešnosti. Kranjski Lisjaki so bili najboljši devetkrat, Ježica in Golovec po štirikrat.
''Moštveni šport se imenuje športna panoga, pri kateri sodeluje več športnikov v dveh ali več skupinah/moštvih, ki sodelujejo, da dosežejo skupni cilj,'' se glasi krajša razlaga, po kateri je treba prikimati, da (resnejših) moških moštvenih športov v Sloveniji ni veliko. Lahko jih skoraj prešteješ na prste obeh rok, nekaterim nagaja tudi pomanjkanje konkurence, tako da se klubi povezujejo v mednarodne lige in so obsojeni na življenje brez državnega prvenstva.
Pri tistih, ki se bolj ali manj redno potegujejo za naslov prvaka ter sodelujejo v državnih prvenstvih, ne manjka klubskih velikanov, toliko boljših od tekmecev, da lahko s svojim serijskim osvajanjem naslovom poskrbijo za prevlado. Za na primer takšno, kakršno je zakuhal ACH Volley, nesporni vladar slovenske odbojke. Dolgih 16 let, v katerih so se iz Gorenjske preselili v Ljubljano, je trajalo, da je Slovenija dobila novega odbojkarskega prvaka. Maribor pa vendarle ni šokiral absolutnih slovenskih rekorderjev.
Z najdaljšo prevlado, kar zadeva slovenske moštvene športe, imajo opravka ljubitelji hokeja na travi. Čeprav se je konkurenca krčila, spomin na leta, ko so enega izmed najstarejših ekipnih olimpijskih športov igrali tudi v (naj)večjih slovenskih mestih, pa je vedno bolj oddaljen, klubski hokej na travi še ni rekel zadnje.
Najbolj mu je žal, da ni več kluba v Ljubljani
Najraje ga imajo v Prekmurju. V zadnjih letih spominja državno prvenstvo na tekmovanje treh sosedskih krajev, še vselej pa je naslov najboljšega pripadel HK Lipovci. Majhen kraj iz okolice Beltincev, ki šteje okrog tisoč duš, pomeni prestolnico slovenskega hokeja na travi. Kar je Maribor za nogomet ali pa Celje za rokomet, to so Lipovci za hokej na travi. Letos se potegujejo že za 19. zaporedni državni naslov. Če jim bo uspelo, bodo število skupnih zvezdic v samostojni državi povišali na 27 od skupno 30.
Dvakrat je bila najboljša ljubljanska Svoboda, te žal ni več na hokejskem zemljevidu, enkrat pa so bili najboljši Triglav Predanovci, še danes vneti tekmeci iz soseščine. Po letu 2002 so Lipovci še vedno osvajali naslov najboljšega, odlično jim gre tudi v dvoranskem hokeju.
Kapetan Lipovcev Robert Mesarič (desno) vztraja na igriščih tudi v svojem 40. letu.
Dolgoletni kapetan Lipovcev Robert Mesarič obožuje hokej na travi. Začel ga je igrati že pri sedmih letih in ga tako vzljubil, da še vedno nastopa, čeprav bo kmalu prestopil prag petega desetletja. ''To je amaterski šport, vsak nastopajoči ima ob tem redno službo, a smo dosegli zavidljive rezultate tudi na mednarodnem prizorišču. Obožujemo hokej na travi, svoje prihranke, svoj denar vlagamo v klub. Žal so v Sloveniji obstali samo še trije klubi. Največja škoda je, da ni več kluba v Ljubljani,'' se je v preteklosti veselil obračunov s Svobodo, dvakratnimi prvaki.
Lipovci so najboljši v državi tudi v dvorani.
Spominja se, kako je včasih igral hokej tudi v Mariboru, pa Celju in ne nazadnje Murski Soboti. ''Zdaj tega ni več. Žal,'' nam je zaupal goreč ljubitelj ameriškega rokerja Brucea Springsteena. Letos bi lahko, če se bo po vseh zapletih zaradi koronavirusa sploh nadaljevalo prvenstvo, kot kapetan pozdravil že 19. zaporedni državni naslov. To bi bila nova zvezdica, nov rekord, ki ga bo v Sloveniji v ekipnih moških športih zelo težko prekositi.
