Četrtek, 18. 1. 2018, 12.25
6 let, 10 mesecev
Sporočanje lokacij ostaja temelj protidopinškega sistema
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je danes obravnavalo tožbo skupine športnikov proti sistemu "Wherabout" oziroma sistemu lokacij, ki športnikom nalaga, da protidopinške agencije obveščajo o tem, kje se nahajajo. Kot so ugotovili na sodišču, sistem ne krši 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah.
S podatkom, kje se nahajajo športniki, lahko protidopinške agencije izvajajo nenapovedane dopinške kontrole. Protidopinški sistem je bil z omenjeno tožbo posameznikov na težki preizkušnji, a je tožba zdaj ovržena, saj sporočanje lokacij po mnenju sodišča ne krši zasebnosti posameznika in njihovega družinskega življenja.
Športniki so bili s tožbo mnenja, da gre za grob poseg v osebne pravice in če bi jim sodišče dalo prav, bi lahko to spremenilo zdajšnji način boja proti zlorabi prepovedanih snovi v športu.
Osrednja figura tožbe v Strasbourgu je bila nekdanja francoska kolesarska zvezdnica Jeannie Longo, 59-kratna prvakinja Francije in 13-kratna svetovna prvakinja. Ta je leta 2011 sicer sklenila bogato športno pot, a prav v tem letu je bila tretjič obtožena, da se izogiba nenapovedanim dopinškim kontrolam, saj je ekipa, ki bi morala izvesti test, ni našla.
Zaradi napake v postopku se je sicer izognila suspenzu, vseeno pa se je odločila za pot na sodišče. Njeno tožbo so nato podprli še številni rokometaši, nogometaši, igralci ragbija in košarkarji v Franciji.
Nekdanja francoska kolesarska zvezdnica Jeannie Longo je bila osrednja figura tožbe v Strasbourgu.
Po še naprej veljavnem sistemu so športniki dolžni protidopinški agenciji za vsak dan sporočiti lokacijo, kje se bodo nahajali med 6. in 23. uro, obenem pa tudi za vsak dan določiti uro, kdaj so na voljo za morebitno testiranje. A pri slednjem gre le za formalnost, saj se kontrola lahko izvede tudi zunaj določenega 60-minutnega dnevnega obdobja. Pred leti so morali športniki napovedati svoje namene za tri mesece vnaprej, zdaj, v dobi svetovnega spleta, lahko dva dni prej še spreminjajo lokacije, kje se bodo nahajali.
Jeannie Longo je v dolgi karieri, ki jo je začela leta 1975, šla skozi vse faze dopinških kontrol. V 70-ih letih so bili postopki tako rekoč smešni v primerjavi z današnjimi, Mednarodni olimpijski komite je komaj začel dobro sestavljati sezname prepovedanih poživil, o ustanovitvi krovne svetovne protidopinške agencije ni razmišljal še nihče. Kasneje je prešla vse faze, nazadnje pa so se pravilniki javljanj spremenili leta 2009.
Same tekmovalke pri uporabi prepovedanih poživil niso ujeli nikoli, vseeno pa je nanjo padla senca dvoma, potem ko so razkrili, da se je s trgovino z eritropoetinom oziroma krvnim dopingom Epo ukvarjal njen mož in trener Patrice Ciprelli, ki naj bi preko spleta prodal več deset odmerkov, zaradi česar so ga kaznovali z enoletno pogojno zaporno kaznijo.