Luka Dončić
Anamarija Lampič
Anže Kopitar
Četrtek, 9. 3. 2017, 19.00
6 let, 6 mesecev
TOP 10
Slovenci in Slovenke, ki so nasledili športne gene svojih staršev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,60
Rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, potrjuje tudi mnogo športnih imen. Poiskali smo deset slovenskih družin, v katerih se je ljubezen do športa uspešno prenašala iz roda v rod. Nekateri so se lotili istih športnih disciplin kot starši, drugi so ubrali povsem drugačno pot.
Družina, predana hokeju
Kopitarjevi so povsem predani hokeju. Oče Matjaž je bil dolga leta član Jesenic, nosil pa je tudi dres jugoslovanske in slovenske reprezentance. Po koncu igralske kariere se je predal trenerskim vodam. Med drugim je bil selektor slovenske reprezentance, nazadnje pa je vodil švicarskega drugoligaša.
Matjaž Kopitar je ljubezen do hokeja prenesel na sinova Anžeta in Gašperja.
Z najhitrejšo ekipno igro je okužil oba sinova Anžeta in Gašperja, ki igrata na drugi strani Atlantika. Najprestižnejšo kariero v slovenskem hokeju si je ustvaril Anže. Zrasel je v enega od najboljših hokejistov na svetu. Že 11. sezono zapored igra v najkakovostnejši hokejski ligi na svetu, lani pa mu je pri Los Angeles Kings pripadla še posebna čast – kapetanska vloga. Devetindvajsetletnik je v bogati NHL-karieri prejel več nagrad, najbolj dragocen pa je Stanleyjev pokal, ki ga je v zrak dvignil dvakrat.
Nogometna dinastija Elsnerjev
Družina Elsner je predana nogometu, nad katerim so se navdušile kar tri generacije. Brez pokojnega Branka Elsnerja si je težko predstavljati razvoj slovenskega nogometa.
Pokojni Branko Elsner velja za očeta slovenskih trenerjev.
Razpon njegovih del je zelo širok. Bil je igralec, trener in tudi pedagog, ki je znanje prenašal na druge tudi v srednjih šolah in fakulteti. Oče nogometnih trenerjev pri nas je bil prvi Slovenec, ki je vodil tujo izbrano vrsto (dvakrat je sedel na selektorskem stolčku avstrijske članske reprezentance), v osemdesetih letih preteklega stoletja je bil tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije.
Rok in Luka Elsner.
Brankov sin Marko se je prav tako zapisal nogometu. Kot nogometaš je igral za Olimpijo, Crveno Zvezdo, Dunaj, močan pečat je pustil tudi v Nici. Bil je član tako jugoslovanske kot tudi slovenske reprezentance. Največji reprezentančni igralski uspeh je dosegel še v obdobju Jugoslavije, ko se je na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984 veselil bronaste kolajne. Po koncu kariere je stopal po očetovih stopinjah in postal trener, med drugim je vodil kamboško izbrano vrsto.
V nogometnem svetu sta si kruh poiskala tudi Markova sinova Luka in Rok. Prvi je največji del kariere preživel pri Domžalah, Rok pa je pogodbo s klubom ob Kamniški Bistrici podpisal pred nekaj dnevi.
34-letni Luka se je po koncu igralske kariere posvetil trenerstvu, vodil je Domžale in Olimpijo, pri kateri ga je v četrtek zamenjal Marijan Pušnik.
Nogometni oče in sin Maribora
Tudi v družini Zahović očeta in sina veže isti šport. Zlatko Zahović ima za seboj bogato klubsko in reprezentančno kariero.
Zlatko Zahović se je po igralski karieri podal v funkcionarske vode.
V tej se med drugim lahko pohvali tudi z nastopom v finalu lige prvakov ter z igranjem na evropskem in svetovnem prvenstvu. Po igralski upokojitvi se je podal v funkcionarske vode. Desetletje že opravlja vlogo športnega direktorja NK Maribor.
Zelenica in nogometna žoga sta odlični prijateljici sina Luke, ki ima prav tako dober nos za zadetke kot oče.Na Portugalskem rojeni 21-letnik trenutno navdušuje v domačem državnem prvenstvu, v katerem nosi dres Maribora.
Zlatkov sin Luka Zahović je najboljši strelec državnega prvenstva.
Zahović, ki se je v članski karieri preizkusil tudi na Nizozemskem pri Heerenveenu, kjer sicer ni dobil veliko priložnosti za igro, je najboljši strelec slovenske lige. Mladenič je standardni član mladinske slovenske reprezentance, vse bolj pa trka tudi na vrata članske izbrane vrste.
Smučarskoskakalna družina Tepeš
Tako kot prej omenjene družine, je tudi družina Tepeš močno zaznamovala slovenski (skakalni) šport. Miran Tepeš je skupaj s Primožem Ulago, Matjažem Zupanom in Matjažem Debelakom na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 osvojil srebrno medaljo v ekipni preizkušnji.
Družina Tepeš je tesno vpeta v smučarskoskakalni šport.
Skakalni geni 55-letnega Ljubljančana so se uspešno prenesli tudi na otroke, ki so se mu rodili v zakonu z nekdanjo atletinjo Zlato Tepeš, ki je prav tako del smučarskoskakalne scene. Ukvarja se namreč z izdelavo smučarskoskakalnih dresov.
Očetovo skakalno dediščino nadaljujeta sinova Jurij in Jon. Prvi je rojeni letalec, dvakratni zmagovalec tekme svetovnega pokala, bronasti z ekipne tekme na SP 2011, mladinski svetovni podprvak iz leta 2006 in udeleženec olimpijskih iger v Sočiju. Mladi Jon šele stopa na športno pot, hči Anja pa je medtem že potegnila črto pod tekmovalno kariero.
Miran Tepeš je bil dolga leta desna roka Walterja Hoferja, tekmovalnega direktorja skokov pri mednarodni smučarski zvezi FIS, danes pa nad tekmami v ženski konkurenci bdi kot tehnični delegat.
Tepeš je tudi navdušen jadralec. S svojo jadrnico Skokico je že dvakrat objadral svet.
Luka in Saša Dončić
Luka Dončić velja za enega največjih talentov evropske košarke. Pri komaj 18 letih je 201 centimeter visoki mladenič stalnica madridskega Reala (v belem dresu je odigral že več kot sto tekem) in veliko upanje novega slovenskega košarkarskega selektorja Igorja Kokoškova.
Saša Dončić s sinom Luko (na sredini) na košarkarski tekmi leta 2008.
Dončić je jasno izrazil željo, da bi na Eurobasketu 2017 zaigral za slovensko izbrano vrsto in ne za srbsko ali morebiti celo špansko, kjer se ga prav gotovo ne bi branili. Njegov oče, prav tako košarkar (kot igralec je bil aktiven od leta 1993 do 2010, pozneje pa je prevzel trenersko vlogo) Saša Dončić, ki je trenutno strateg KK Ilirija, svojem prvem klubu, ima namreč srbske korenine, kar je spodbudilo srbske apetite.
18-letni Luka Dončić velja za enega največjih košarkarskih talentov v Evropi.
Luka se je po zaslugi očeta s košarko srečal že pri treh mesecih. Po pripovedovanju njegove mame Mirjam Poterbin, ki se je zaradi sina preselila v Madrid, je že takrat redno obiskoval treninge košarke.
"Ko je bil bolan ali ga je mučila kakšna druga otroška nevšečnost, ga je mama položila v voziček in odpeljala na trening očeta Saša Dončića, ki je bil občasni reprezentant Slovenije do leta 2009. Ko je Luka slišal odbijanje žoge na parketu ter cviljenje športnih copatov, je kot po čarovniji prenehal jokati," so zapisali pri športnem časniku Marca, kjer so mu nadeli vzdevka Nino Maravilla (v prevodu Čudežni deček) in Magic Dončić.
Iz rubrike top10:
Brat in sestra Janez in Anamarija Lampič sta se odločila za smučarski tek. Njun oče Janez je bil uspešen kolesar. Na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984 je bil deveti v ekipnem kronometru na sto kilometrov.
Dinastija Lampič: geni iz kolesarstva v smučarski tek
Tudi smučarska tekačica Anamarija Lampič izhaja iz športne družine. Očetovi kolesarski geni – Janez Lampič je na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984 v ekipnem kronometru na sto kilometrov osvojil deveto mesto – so se na otroka prenesli v nekoliko spremenjeni obliki.
Anamarija Lampič se prebija v vrh smučarskoskakalne scene. Na olimpijski progi v Pjongčangu je dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, včeraj pa je bila v Drammnu šesta. Njen brat Janez je bil 11., kar je najboljša slovenska uvrstitev med smučarji tekači v moški konkurenci.
Sin Janez in hčerka Anamarija sta namreč zajadrala v smučarskotekaške vode.
Svetlolasa Gorenjka nalezljivega nasmeha je že pri 21 letih prvič zmagala v svetovnem pokalu, in sicer na šprinterski preizkušnji na olimpijski generalki v Pjongčangu.
Njen brat, 20-letni Janez mlajši, pa se je ravno včeraj na šprintu v Drammnu z 11. mestom prvič uvrstil med dobitnike točk. To je tudi najboljša slovenska moška uvrstitev v tej disciplini.
Mama alpska smučarka, sin teniški igralec
Še en primer uspešnega prenosa športnih genov na svoje potomce sta 56-letna alpska smučarka Bojana Dornig (dve uvrstitvi med prvo deseterico na tekmah svetovnega pokala) in njen sin Blaž Kavčič.
V družini Kavčič so se razvili smučarski in teniški geni. Mama Bojana Dornig je bila uspešna smučarka, njen sin Blaž pa teniški igralec. Na lestvici ATP trenutno zaseda 147. mesto, tri mesta pred njim je prvi slovenski lopar Grega Žemlja.
29-letni Kavčič je eden najuspešnejših slovenskih teniških igralcev. Na lestvici ATP trenutno zaseda 147. mesto (najvišje uvrščeni Slovenec je trenutno Grega Žemlja na 143. mestu), najvišje pa je bil 6. avgusta 2012, ko se je povzpel na 68. mesto lestvice ATP.
Posamično je osvojil 12 turnirjev serije Challenger in dva v seriji Futures. Postal je tudi prvi Slovenec, ki se je na ATP-lestvici uvrstil med najboljših sto in zmagal v posamičnem dvoboj na turnirju za Grand Slam.
Ivo Danes je edini Slovenec, ki so ga sprejeli v Košarkarski hram slavnih. Največji uspeh je dosegel leta 1970, ko je z jugoslovansko reprezentanco v Ljubljani osvojil naslov svetovnega prvaka.
Košarkarska dinastija Daneu
Podobno kot pri Dončičevih se košarkarska tradicija nadaljuje tudi v dinastiji Daneu. Njen začetnik je 79-letni Ivo Daneu, legendarni košarkar, ki je leta 1970 z jugoslovansko reprezentanco v, do zadnjega kotička natrpani Hali Tivoli v Ljubljani, osvojil naslov svetovnega prvaka. Daneu je tudi prvi Slovenec, ki so ga sprejeli v Mednarodni košarkarski hram slavnih.
Sin Iva Daneua Jaka je nazadnje deloval kot trener pri Olimpiji.
Njegov sin Jaka Daneu je košarkarsko znanje razkazoval pri Olimpiji in v slovenski reprezentanci, nazadnje pa je deloval kot košarkarski trener. S košarko se ukvarjata tudi Ivova vnuka Žiga in Jure, zadnji je član mlajših reprezentančnih selekcij.
Na divjih vodah sta se oba dobro znašla
Dva Petra, dva Kauzerja, dva odlična kajakaša.
Družina iz zasavskega Hrastnika se odlično znajde na vodi.
Že oče Peter Kauzer starejši je trdo delo in napore vlagal v čoln, natančneje v kajak, v katerem je dosegel kar nekaj uspehov. Leta 1977 je na svetovnem prvenstvu v Spittalu končal na petem mestu. Kot marsikaterega športnika je tudi njega po karieri odpeljalo v trenerske vode.
Že vse od začetka športne kajakaške poti kot trener stoji ob strani sinu Petru. Tesna športna naveza sin-oče se je v tem primeru izkazala za učinkovito.
Peter je najuspešnejši slovenski kajakaš, ki je poleti dosegel dolgo želeni cilj.
Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru je prišla nagrada za trdo delo.
Na tretjih olimpijskih igrah je osvojil prvo olimpijsko odličje, v Riu de Janeiru je postal olimpijski podprvak. Sicer pa se njegove vitrine šibijo pod težo številnih odličij. Med drugim je bil dvakrat svetovni in petkrat evropski prvak.
Starša atleta, on košarkar
Tako oče kot mati prvega slovenskega košarkarja, ki je igral pod koši v najkakovostnejši košarkarski ligi, Marka Milića sta se udejstvovala v atletiki.
Oče Vladimir Milić je bil odličen v suvanju krogle. Srbski atlet je bil večkratni balkanski prvak, leta 1980 je na olimpijskih igrah zasedel osmo mesto, dve leti pozneje pa postal tudi evropski dvoranski prvak. Mama Metka Papler pa je v rokah držala drugo atletsko orodje, in sicer disk, s katerim je bila nekoč tudi državna prvakinja.
Starša Marka Milića sta bila atleta, on se je odločil za košarko, hčerke pa za tenis.
Marko Milič ni zakorakal v atletske dvorane, bolj ga je pritegnil košarkarski parket. Dolga leta je bil član slovenske reprezentance, čez lužo je v ligi NBA igral za Phoenix Suns, v Evropi pa med drugim za Olimpijo, Real Madrid, Scavolini, Bologno …
Ob koncu kariere, med katero se je v srca navijačev zapisal tudi s skokom prek avtomobila honde, se je preizkusil še v Kuvajtu. Milić, ki se je v pokoj odpravil oktobra 2015, je danes mentor članom reprezentanc mlajših starostnih kategorij. Šport teče tudi po krvi Miličevih hčera, najstarejši sta izbrali tenis.
