Neverjetno popotovanje psičke slovenske skakalke. S srečnim koncem.

Zgodba se je začela 17. novembra, ko je Jerneja Repinc Zupančič svojo psičko, tako kot že ničkolikokrat prej, odpeljala na sprehod.

Le da se je tokrat s sprehoda vrnila sama.

Za srno je stekla v gozd in se ni vrnila

"Z Nalo sva se zvečer sprehajali po Podbrezjah, nato je kar naenkrat stekla v gozd. Očitno je nekaj zagledala, najverjetneje srno, in se pognala za njo. Za njo je stekel še en pes, a on se je vrnil, Nala pa ne," se spominja 19-letna smučarska skakalka iz Jelendola pri Tržiču. S prijateljema, ki sta bila v tistem trenutku z njo, je preiskala podbreški gozd, a psa niso našli.

Rutka z vonjem lastnice

Že to je bil znak za alarm, saj psička večinoma uboga njene ukaze, opravila je tudi pasjo malo šolo. "Ko je dve uri ni bilo nazaj, sem poklicala starše in jih obvestila, kaj se je zgodilo. Tudi onadva sta jo prišla iskat, a je nismo našli. Preden smo se odpravili domov, sem na bližnjem travniku pustila svojo rutko. Če se ti izgubi pes, moraš v bližini izginotja pustiti nekaj, kar ima vonj po lastniku," je razložila mlada športnica, ki poleg treningov največ časa in pozornosti namenja prav svojemu štirinožnemu prijatelju.

Kdo je Jerneja Repinc Zupančič?

Jerneja v družbi Eme Klinec Foto: Grega Valančič/Sportida Jerneja Repinc Zupančič, za prijatelje Nejka, je mlada obetavna skakalka, članica Nordijskega skakalnega kluba Nsk Tržič FMG, kjer trenira pod okriljem trenerja Viktorja Jekovca.

Njen največji uspeh je 3. mesto na ekipni tekmi (skupaj z Niko Prevc, Jernejo Brecl in Niko Vetrih) na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v Lahtiju na Finskem in 2. mesto na ekipni tekmi (skupaj s Katro Komar, Laro Logar in Jernejo Brecl) na lanskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Oberwiesenthalu v Nemčiji.

V svoji zbirki ima tudi dve posamični zmagi v pokalu FIS.

Nikoli ni izgubila upanja

Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Naslednji dan so se znova lotili iskanja in tako vseh naslednjih devet dni. Jerneja pravi, da nikoli ni izgubila upanja, da je njena ljubljenka živa in zdrava, čeprav jo je vmes seveda že pošteno skrbelo, kaj se dogaja, in se je spraševala, zakaj se psička ne vrne.

Že na večer njenega izginotja je na Facebooku prosila za pomoč pri iskanju, kar je sprožilo ogromno odziva. Še večji je bil po tem, ko se je povezala z ekipo, ki pogrešane živali poskuša poiskati s pomočjo za to izšolanih psov, na Facebooku so aktivni na profilu K9 – iskanje pogrešanih, tam so delili Jernejino objavo in pozvali k iskanju.

"Objavo je delilo tisoč ljudi, neverjetno, koliko ljudi se je vključilo v iskalno akcijo. To je tudi razlog, da smo jo na koncu našli oziroma da smo jo lažje našli. Zato, ker so nas ljudje z vseh mogočih koncev Gorenjske obveščali, kje so jo videli," je prepričana mlada športnica.

Na podlagi besed očividcev, ti so Nalo videvali v Kropi, Škofji Loki in Železnikih ter še v nekaterih drugih krajih, je psička prevandrala dobršen del Gorenjske.

V devetih dneh je prehodila 70, če ne celo 80 kilometrov ali več. Če bi znala govoriti, bi zagotovo imela povedati marsikaj zanimivega.

Iskali so ljudje z vseh delov Gorenjske. V iskalno akcijo so se vključili lovci, gozdarji, pohodniki, izletniki in drugi dobri ljudje, ki so javljali lokacije, kjer so psičko nazadnje videli.

Pot, ki jo je najverjetneje prehodila Nala (vir: FB/K9-iskanje pogrešanih)

Čakala zraven Nejkinega puloverja

Iskalna akcija je obrodila sadove 26. novembra, ko so Nalo našli v Železnikih, daleč stran od njenega domačega Jelendola v okolici Tržiča. Na svojo lastnico je čakala zraven oblačil, ki jih je Jerneja razobesila v vaseh okrog Železnikov v upanju, da bi psičko privabil njen vonj. Z mamo sta jo poskušali privabiti tudi s kuhanjem hrenovk v gozdu. 

Po devetih dneh spet skupaj ... Foto: Facebook Zanimivo je, da sta z mamo zadnjo noč pred koncem iskalne  akcije prespali v avtu, v Železnikih, saj so Nalo očividci tam nazadnje videli, a se jima do jutranjega svita ni približala.

Tako sta se odpravili domov, da se na hitro preoblečeta, v tem času pa dočakali klic, ki sta ga tako dolgo čakali.

Neki domačin ju je obvestil, da se v bližini Jernejinih oblačil mota kuža, ki ustreza opisu Nale.  

"Takoj sva se zapeljali nazaj v Železnike in res, Nala je ležala zraven mojega puloverja in naju čakala. Ko sva stopili iz avta, je najprej dve sekundi gledala, nato pa stekla k nama. Res je bilo lepo. Ne vem, kdo je bolj jokal, mami ali jaz, verjetno kar obe enako," se spominja Jerneja.

Utrujena in šest kilogramov lažja

Nala se je s "potovanja" vrnila utrujena in šest kilogramov lažja (z 32 kilogramov se je spustila na 26, a jih zdaj lepo pridobiva nazaj) ter, zanimivo, tudi zelo čista in povsem nepoškodovana. Jerneja v šali pravi, da se je v gozdu dobro pazila, niti blatna ni bila.

Kje je počivala in s čim se je prehranjevala?

Predvideva, da je spala na senikih ali pa predpražnikih pred počitniškimi hišicami, prehranjevala pa se je verjetno z mačjo hrano, ki so jo ljudje puščali pred hišami.

Psička je travmatično izkušnjo očitno dobro prenesla. Jerneja namreč pravi, da je dobro razpoložena, da ni nič drugačna kot prej, a da ima razumljivo večji apetit.

Za pomoč pri iskalni akciji so se zahvalili tudi ustvarjalci FB profila K9 – iskanje pogrešanih, kjer so se globoko priklonili vsem, ki so se vključili v akcijo, še posebej prebivalcem Krope, Jamnika, Dražgoš, Železnikov, Škofje Loke in vseh okoliških krajev, ki so požrtvovalno pomagali pri iskalni akciji.

Pri K9 – Slovenija predvidevajo, da je Nala, ki je vajena življenja v hribih, pot domov iskala navkreber. Le da je pot navkreber iskala v napačnem hribovju.