Luka Dončić ali Primož Roglič

Zveni kot dodobra obrabljena fraza, ker to tudi je, toda uspehov slovenskih športnikov se človek zlepa ne naveliča. Nihče zaradi tega ne bo imel višje plače, udobnejšega domovanja, več prostega časa, bolj urejenih družinskih razmer ali manj zdravstvenih težav, toda zelo preprosto, dobro dene. Je navdihujoče in pozitivno obarvano. Moč športa, ki jo že desetletja poskušajo secirati in pojasniti številni znanstveniki, kot vodo na svoj mlin pa preusmeriti tržniki in tudi politiki.

A če se je marsikateri slovenski športni zanesenjak ob močni medijski podpori v poosamosvojitvenem zanosu pri iskanju uspehov pogosto zatekal k manj globalnim in medijsko bolj zapostavljenim športom ter se ob učenju pravil pri veselju pridružil ožji skupini stalnih ljubiteljev konkretne panoge ali pa se oklepal tradicionalnih športnih disciplin, ki jih narekujeta narodna športna kultura in geografska umeščenost, se v zadnjih letih kaže navdušujoč trend uspehov v največjih športih.

Sportal Roglič na Elizejskih poljanah potrdil sijajno četrto mesto

Spomin na slovensko zmagoslavje na eurobasketu, s katerim so košarkarji nadgradili predhodne uspehe hokejistov in predvsem odbojkarjev ter rokometašev, še ni zbledel. Goran Dragić navdušuje v ligi NBA, Anže Kopitar v ligi NHL, Luka Dončić osvaja Evropo, Jan Oblak spada med najboljše nogometne vratarje na svetu …

Na že tako dodobra osvetljenem odru pa se je v zadnjih tednih pod sojem največjih žarometov znašel Primož Roglič, ki je sicer ob nizu odličnih rezultatov etapno zmago na dirki po Franciji slavil že lani. A če je bil takrat še kolesar, ki so mu največji dovolili pobegniti, ker jim v skupni razvrstitvi pač ni bil nevaren, je Zasavec letos to igro z velikimi fanti postavil na neko novo raven.

V hribih se je stalno držal najboljših. Še več, večkrat je preizkušal tudi njihove noge in živce ter poskušal s pobegi, bravurozne predstave pa kronal z zmago v 19. etapi, ko je tekmece lomil v vzponu, dokončno pa zlomil v drznem spustu. Naskakoval je celo tretje mesto na Elizejskih poljanah, a se je moral na koncu zaradi šibkejše ekipe in porabljenih nabojev pred sobotnim kronometrom zadovoljiti s četrtim mestom. Vseeno, kljub manjšemu cmoku v grlu, zgodovinskim. Na touru, dirki vseh dirk.

Sportal Mož, ki je "odkril" Primoža Rogliča

Zaradi pozne vključitve v kolesarski šport, skakalne zgodovine in hitrega preboja se Rogliča že prijema naziv čudežnega moža kolesarstva. Jasno, z asociativno povezavo na Luko Dončića, čudežnega dečka košarke. Med zvezdnikoma slovenskega športa je sicer kar nekaj podobnosti. Poleg hitrega vzpona, neustrašnosti in zmagovite miselnosti, spretnega izkoriščanja naravnih danosti in športne inteligence velja izpostaviti trenutno razvojno fazo. Dončić si je resda pokoril Evropo, a ga ob prehodu v ligo NBA čakajo novi in predvsem neprimerno višji izzivi. Roglič, pred katerim je letos še svetovno prvenstvo v Innsbrucku, pa je pravzaprav že med tourom stalno opozarjal, da se letos šele uči. No, na koncu pa tudi jasno namignil, da bo za kaj več potreboval predvsem močnejši spremljevalni orkester.

Morda se zdi v tem trenutku vselej nehvaležno in pogosto subjektivno vrednotenje dosežkov iz različnih panog nesmiselno, toda že čez štiri mesece bodo ta vprašanja oživela ob tradicionalnem izboru za športnika leta v režiji Društva športnih novinarjev Slovenije. Takrat se bomo o inventuri športnega leta vnovič spomnili tudi zgoraj omenjenih sezon najboljših slovenskih legionarjev ter seveda tudi olimpijskih kolajn biatlonca Jakova Faka in deskarja na snegu Žana Koširja. Zaradi izjemne konkurence in že kar tradicionalno nasprotujočih si pogledov na vrednotenje dosežkov na popolno odobravanje izbora seveda ne moremo računati. Zdi se, da ima najmočnejše karte v rokah vseeno Dončić, a za športne zanesenjake iz uvoda zapisa je bolj kot ime najboljšega pomembno, da vse skupaj traja in traja …

Sportal Kdo je dekle, ki zvesto stoji ob strani Primožu Rogliču?