Ponedeljek, 30. 12. 2019, 20.10
4 leta, 10 mesecev
PREGLED LETA (8.): Športniki, ki so se v letu 2019 za vedno poslovili
Leto tragedij, ki so pretresale svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
Leto 2019 je v športnem svetu postreglo s številnimi rekordi, uspehi in zgodbami, ki bodo za vedno zapisani v zgodovino športa. Za številne od teh so poskrbeli tudi športniki in športni strokovnjaki, ki so se na žalost letos od nas za vedno poslovili. Številni so odšli veliko prezgodaj, leto 2019 pa je postreglo tudi z veliko tragičnimi in pretresljivimi usodami športnikov.
Davo Karničar (1962–2019)
Sredi septembra je kot strela z jasnega udarila novica, da se je v okolici Jezerskega pri podiranju drevesa na zasebnem zemljišču zgodila nesreča, v kateri je umrl vrhunski slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar Davo Karničar. Bil je prvi Slovenec in prvi človek na svetu, ki je neprekinjeno smučal z vrha najvišje gore sveta Mount Everesta. Šestinpetdesetletni Karničar je bil alpinist, alpinistični smučar, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, učitelj in trener smučanja. Izhajal je iz znane družine na Jezerskem, ki že dolga leta skrbi za Češko kočo na Spodnjih Ravneh. Od leta 1980 je opravil več kot 1.800 plezalnih vzponov, pristopov in strmih smučanj. Presmučal je tudi vrhove vseh sedmih celin.
Davo Karničar je bil prvi Slovenec in prvi človek na svetu, ki je neprekinjeno smučal z vrha najvišje gore sveta Mount Everesta.
Emiliano Sala (1990–2019)
Lahko turistično letalo, na katerem je argentinski nogometaš Emiliano Sala potoval iz Nantesa, iz tamkajšnjega kluba je za rekordno odškodnino prestopil k članu angleške premier lige Cardiff Cityju, je izginilo 21. januarja kakšnih 20 kilometrov severno od otoka Guernsey nad Angleškim kanalom. Na njem je bil poleg 28-letnega napadalca še pilot, iskali pa so ga več dni, dokler niso našli njegove razbitine. Pozneje so med razbitinami našli tudi takrat še neznano truplo, ki pa so ga nato identificirali in tako dokončno potrdili smrt nesrečnega argentinskega nogometaša.
Osemindvajsetletni nogometaš je bil pri francoskem prvoligašu Nantesu soigralec slovenskega reprezentanta Reneja Krhina, v pretekli sezoni pa je v francoskem prvenstvu dosegel 12 zadetkov. Njegove predstave so zbudile pozornost vodilnih pri Cardiff Cityju, kamor je Sala prestopil za rekordnih 17 milijonov evrov.
Primer Sala sicer traja še danes, saj je valižanski klub Cardiff City primer, ki se nanaša na zahtevano plačilo odškodnine francoskemu Nantesu za tragično umrlega argentinskega napadalca Emilana Salo, predal mednarodnemu športnemu razsodišču Cas v Lozani.
Lucija Mlinarič (1987–2019)
Pri le 32 letih je slovenska umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič izgubila bitko z rakom. V karieri je bila tako evropska prvakinja kakor tudi svetovna podprvakinja. Prejela je Bloudkovo plaketo za izjemne dosežke. Primorsko kotalkarico je bolezen prvič poskusila ustaviti na vrhuncu kariere. Takrat je zahrbtno bolezen premagala. Še več, vrnila se je v šport in na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju osvojila dve zlati medalji. A se je bolezen na žalost vrnila in tokratnega boja z njo ni dobila.
Lucija Mlinarič je v začetku letošnjega oktobra izgubila bitko z rakom.
Fernando Ricksen (1976–2019)
V 43. letu je bitko za življenje izgubil Fernando Ricksen. Nekdanji nizozemski nogometni reprezentant, ki je najboljše predstave prikazal v dresu Glasgow Rangers in po diagnosticirani bolezni užival sloves klubske ikone na Ibrox Parku, je od leta 2013 trpel zaradi amiotrofične lateralne skleroze (ALS), za katero še niso našli zdravila.
Nekdanji nizozemski reprezentant, ki je najboljše predstave odigral v dresu Glasgow Rangers in po diagnosticirani bolezni užival sloves klubske ikone na Ibrox Parku, je od leta 2013 trpel zaradi amiotrofične lateralne skleroze (ALS), za katero še niso našli zdravila.
Tako je bil nekdanji nogometni as obsojen na trenutek, ko bo njegovo telo izgubilo boj z boleznijo, svet pa je izgubil znanega nogometaša, ki je v pestri karieri najbolj navduševal v Glasgowu. Leta 2005 je bil razglašen za najboljšega igralca škotskega prvenstva, z Rangers pa je osvojil dvojno škotsko krono. To je bila pika na i njegovemu prispevku k vrhunskim dosežkom kluba Glasgow Rangers, za katerega je odigral šest sezon, osvojil pa dva naslova, dva pokala in tri ligaške pokale.
Marjan Pečar (1941–2019)
V 79. letu starosti je umrl nekdanji slovenski skakalec in olimpijec Marjan Pečar. Nastopil je na olimpijskih igrah leta 1968, kariero pa tudi zaradi posledic poškodbe končal že naslednje leto v Planici. Pečar, nekdanji jugoslovanski reprezentant in olimpijec v smučarskih skokih, je leta 1959 v Gstaadu kot drugi slovenski mladinec za Blejcem Božom Jemcem osvojil pokal Kongsberg.
Niki Lauda (1949–2019)
Za vedno se je poslovil nekdanji voznik formule ena in trikratni svetovni prvak Niki Lauda. Umrl je v 70. letu starosti. Lauda je imel že pred tem težave s pljuči in prestal operacijo. Svoje tri naslove svetovnega prvaka je osvojil v letih 1975, 1977 in 1984 in bil kot voznik izjemno cenjen. Dva naslova je osvojil kot voznik Ferrarija in enega za moštvo McLaren. Prvič je za volan formule ena sedel leta 1971 na dirki za VN Avstrije, prvo zmago pa je dosegel tri leta pozneje na VN Španije.
V formuli ena je osvojil 25 zmag, 54-krat se je uvrstil na oder za zmagovalce, a najbolj ga je zaznamovala dirka za VN Nemčije leta 1976. 1. avgusta je na zloglasnem Nürburgringu v drugem krogu nemške dirke izgubil nadzor nad svojim ferrarijem, ki mu je odpovedalo zadnje vzmetenje, treščil v bankino in ostal ujet v razbitinah gorečega dirkalnika. Bil je pri zavesti, a mu je v trčenju z glave zdrsnila zaščitna čelada, zato je bil njegov obraz popolnoma izpostavljen ognjenim zubljem. Na pomoč so mu hitro priskočili tekmeci Brett Lunger, Arturo Merzario, Guy Edwards in Harald Ertl ter ga izvlekli iz razbitin. S tem so mu rešili življenje, a je vseeno utrpel hude opekline po obrazu, zaradi vdihavanja vročih in strupenih plinov pa si je tudi trajno poškodoval pljuča.
Le šest tednov po nesreči je Lauda kljub hudim opeklinam spet sedel v bolid, na koncu pa izgubil dvoboj za naslov svetovnega prvaka z Britancem Jamesom Huntom.
Bjorg Lambrecht (1997–2019)
Tragična smrt komaj 22-letnega Belgijca Bjorga Lambrechta, ki je veljal za velik up kolesarstva, je v začetku avgusta šokirala svet in kolesarsko karavano, združeno na Dirki po Poljski. Njegova smrt je bila posledica velike raztrganine na jetrih, ki je povzročila notranje krvavitve in srčni zastoj. Še vedno pa ni jasno, zakaj je nesrečni kolesar zapeljal v jarek. V nesrečo ni bil vpleten nihče od drugih kolesarjev, tako da je nerazumljivo, zakaj je Belgijec pri nizki hitrosti zapeljal iz karavane in padel na betonsko cev v jarku.
Lambrecht, član ekipe Lotto Soudal, je veljal za enega največjih kolesarskih talentov.
Lambrecht, član ekipe Lotto Soudal, je veljal za enega največjih kolesarskih talentov. Med drugim se je lahko pohvalil tudi z zmago na dirki Liege-Bastogne-Liege za mlade kolesarje in bil drugi na dirki Tour de l'Avenir, znani tudi kot Dirka po Franciji za mlade, kjer je zaostal zgolj za letošnjim zmagovalcem francoskega Toura Eganom Bernalom. Na letošnjem kriteriju Dauphine je zmagal v posebnem seštevku za mlade kolesarje, v skupni razvrstitvi pa zasedel odlično 12. mesto. Odličen je bil tudi na lanskem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku, kjer je postal svetovni podprvak v kategoriji do 23 let.
Blanca Fernandez Ochoa (1963–2019)
Za vedno se je poslovila tudi nekdanja španska alpska smučarka Blanca Fernandez Ochoa, ki so jo našli mrtvo v goratem predelu Sierre de Guadarrama. Pred tem jo je več dni iskalo kar 400 ljudi. Ochoa naj bi se odpravila na pohodniško pot, na katero se je podala brez dokumentov in osebnega telefona. Policija je v Cercedilli kmalu izsledila njeno vozilo, varnostne kamere pa so jo nazadnje ujele 24. avgusta v eni od trgovin. Zatem se je za njo izgubila vsaka sled. Policisti, reševalci in prostovoljci so jo ob prisotnosti družine iskali več dni. Tudi s pomočjo dronov, helikopterjev in psov. Prečesali so dobršen del Sierre de Guadarrama in jo nazadnje našli mrtvo pri Penoti. Izsledili so jo posebej izurjeni psi. Omahnila naj bi v enega od številnih prepadov.
V dobrem desetletju je vknjižila kar 20 uvrstitev na zmagovalni oder svetovnega pokala.
V dobrem desetletju je vknjižila kar 20 uvrstitev na zmagovalni oder svetovnega pokala. Štirikrat je stopila tudi na najvišjo stopničko. Dobila je namreč tri slalome (Sestriere 1987, Morzine 1990 in Lech 1991) ter en veleslalom (Vail 1985). Leta 1988 je bila četrta v skupnem seštevku svetovnega pokala, v posamičnih disciplinah pa je prišla do štirih kolajn. Rezultatski vrhunec na velikih tekmovanjih je dosegla leta 1992 na olimpijskih igrah v Albertvillu, kjer je bila tretja v slalomu.
Janez Svoljšak (1993–2019)
Na alpinistični odpravi na šesttisočak Tahu Rutum v Karakorumu v Pakistanu je v baznem taboru umrl 25-letni slovenski vrhunski alpinist Janez Svoljšak iz Škofje Loke (član AO PD Kranj). Po prvih informacijah je med spanjem malo pred četrto uro zjutraj globoko zahropel, izgubil zavest in prenehal dihati. V baznem taboru so takoj poskrbeli za nujno medicinsko pomoč in ga tri ure oživljali, a žal zaman. Med njegovimi vzponi izstopata tudi solo vzpon v severni steni Matterhorna (Schmidtova smer) in solo vzpon na Mont Blanc v enem dnevu po grebenu Innominata. Leta 2016 je bil evropski prvak v lednem plezanju in zmagovalec na tekmi svetovnega pokala.
Janez Svoljšak je umrl v baznem taboru v Pakistanu.
Halvard Hanevold (1969–2019)
V 50. letu starosti se je poslovil nekdanji norveški biatlonec Halvard Hanevold. Olimpijski in svetovni prvak naj bi po poročanju tujih medijev umrl na svojem domu v Askerju. Hanevold je vrsto leto kraljeval v samem vrhu biatlona. Za norveško reprezentanco je prvič nastopil v začetku 90. let, kariero pa je končal leta 2010. V svetovnem pokalu je zbral devet posamičnih zmag, 40-krat pa je stal na zmagovalnih stopničkah. Na olimpijskih igrah je osvojil šest medalj, od tega tri zlate, 16-krat je osvojil odličje na svetovnih prvenstvih. Leta 2010 je z norveško štafeto osvojil zlato odličje na svojih zadnjih olimpijskih igrah v Vancouvru. Le Ole Einar Bjørndalen je na velikih tekmovanjih zbral več odličij.
Olimpijski in svetovni prvak naj bi po poročanju tujih medijev umrl na svojem domu v Askerju.
Matti Nykänen (1963–2019)
Umrl je tudi legendarni smučarski skakalec Matti Nykänen. Leta 1963 rojeni finski skakalec je zaznamoval smučarske skoke in se z zlatimi črkami zapisal v ta šport. Na svoji bogati športni poti je osvojil štiri zlate olimpijske medalje in eno srebrno, med drugim tudi eno srebrno in eno zlato na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984. Prav tako se je lahko pohvalil s petimi zlatimi medaljami s svetovnih prvenstev. Zlat je bil tudi na svetovnem prvenstvu v poletih. Leta 1985 je bil najboljši v naši Planici. Štirikrat je v desetih letih nastopanja osvojil svetovni pokal, dvakrat prestižno novoletno turnejo, veselil pa se je 46 posamičnih zmag, kar ga za Gregorjem Schlierenzauerjem (53 zmag) uvršča na drugo mesto večne lestvice. Pred smrtjo naj bi imel težave z alkoholom in sladkorno boleznijo.
Štirikrat je v desetih letih nastopanja osvojil svetovni pokal, dvakrat prestižno novoletno turnejo, veselil pa se je 46 posamičnih zmag, kar ga za Gregorjem Schlierenzauerjem (53 zmag) uvršča na drugo mesto večne lestvice.
Vladimir Švejda (1948–2019)
Letos se je v 71. letu starosti za vedno poslovil tudi dolgoletni češki hokejski trener Vladimir Švejda, ki je s svojo strokovnostjo in hokejskim znanjem pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem hokeju. Švejda je v sezoni 1990/91 prišel k ljubljanski Olimpiji, se leta 1996 za dve sezoni vrnil v domačo Češko, nato pa se za sedem sezon ustalil v Mariboru. V članski selekciji pa je z nasveti in analizami nasprotnikov sodeloval v trenerskem štabu selektorja Matjaža Seklja na svetovnem prvenstvu tedanje skupine B v Ljubljani leta 2001, ko so si slovenski hokejisti prvič v zgodovini zagotovili preboj med svetovno hokejsko elito.
Andres Gimeno (1937–2019)
V začetku oktobra so iz španske teniške zveze sporočili, da je po dolgi bolezni v 82. letu starosti umrl Andres Gimeno, najstarejši zmagovalec odprtega prvenstva Francije v Parizu. Gimeno je najbolj sloviti turnir na svetu na peščeni podlagi osvojil leta 1972, v velikem finalu je bil tedaj 32 let in deset mesecev star Španec boljši od Francoza Patricka Proisyja. Gimeno je v svoji karieri dosegel 44 turnirskih zmag. Španijo je v Davisovem pokalu zastopal med letoma 1958 in 1960 ter 1972 in 1973, od leta 2009 je član mednarodnega teniškega hrama slavnih.
Gimeno je v svoji karieri dosegel 44 turnirskih zmag.
Andre Emmett (1982–2019)
Poslovil se je tudi nekdanji košarkar severnoameriške lige NBA Andre Emmett, ki je bil ubit v strelskem obračunu v Dallasu. Emmett je v ligi NBA začel igrati leta 2004, ko so ga na naboru izbrali Seattle SuperSonics, dve sezoni je odigral pri Memphis Grizzlies in New Jersey Nets. Pot ga je v profesionalni karieri vodila tudi na Kitajsko, v Libanon, Mehiko in Portoriko, nazadnje pa je igral v ligi Big3.
Andre Emmett je bil ubit v strelskem obračunu v Dallasu.
Miguel Angel Falasca (1973–2019)
Odbojkarski svet je pretresla novica, da se je za vedno poslovil odbojkarski trener Miguel Angel Falasca. Po poročanju tujih medijev je umrl zaradi zastoja srca. Mrtvega so našli v enem izmed hotelov v Vareseju, star je bil 46 let. Nekdanji odbojkar, rojen v Argentini, je v svoji karieri med drugim igral za Bologno, Modeno, preizkusil se je tudi na Poljskem pri PGE Skra Belchatowu. Igralsko kariero je sklenil leta 2013, ko je igral za Ural Ufo. Kar 16 let je nastopal za špansko reprezentanco, s katero se je leta 2007 veselil zlate kolajne na evropskem prvenstvu v Rusiji.
Nekdanji odbojkar, rojen v Argentini, je v svoji karieri med drugim igral za Bologno, Modeno, preizkusil se je tudi na Poljskem pri PGE Skra Belchatowu.
Dragoslav Šekularac (1937–2019)
V Beogradu je v 81. letu starosti umrl legendarni nogometaš Crvene zvezde Dragoslav Šekularac. Igral je v vezni liniji in v elementu preigravanja nasprotnikov veljal za enega najboljših jugoslovanskih nogometašev. Za reprezentanco Jugoslavije je Šekularac odigral 41 tekem in zabil šest golov. Bil je njen stalni član in skupaj s soigralci se je veselil srebra na olimpijskih igrah 1956 in na EP 1960 ter četrtega mesta na SP 1962.
Jose Antonio Reyes (1983–2019)
Nekdanji španski nogometni reprezentant Jose Antonio Reyes je v 35. letu starosti umrl v prometni nesreči v domačem kraju Utreri. V pestri karieri je nosil dres številnih evropskih velikanov. Bil je najmlajši debitant Seville v španskem prvenstvu, nato je bil član nepremagljive generacije Arsenala, v karieri pa je nosil tudi dres madridskega Reala, Benfice in Atletica. S Sevillo je leta 2014 v ligi Europa izločil Maribor.
Bil je najmlajši debitant Seville v španskem prvenstvu, nato je bil član nepremagljive generacije Arsenala, v karieri pa je nosil tudi dres madridskega Reala, Benfice in Atletica.
Španski mediji so se po nesreči dokopali do podatkov iz policijskega poročila, v katerem je pisalo, da je nogometaš na predelu ceste, na katerem je bila omejitev 110, dirjal 237 kilometrov na uro. Ko je na njegovem dragocenem avtomobilu počila guma, je izgubil nadzor nad njim, zletel s ceste in se zaletel v varnostno ogrado, potem pa se prevrnil na streho in avtomobil je začel goreti.
John Havlicek (1940–2019)
Košarkar hiše slavnih in vodilni strelec Boston Celtics vseh časov John Havlicek je umrl na Floridi v 80. letu starosti. Havlicek je vseh 16 sezon v severnoameriški ligi NBA igral za Kelte, s katerimi je osvojil osem naslovov prvaka in je kar 13-krat zaigral v zvezdniški ekipi All Star. V zadnjih letih se je boril s Parkinsonovo boleznijo. Havlicek je vso kariero nosil zeleni dres, za Boston je igral med letoma 1962 in 1978. Je eden od treh košarkarjev NBA, ki nikoli niso izgubili finala.
Havlicek je vseh 16 sezon v severnoameriški ligi NBA igral za Boston.
Patrick Day (1992–2019)
Boksar Patrick Day ni preživel hudih poškodb glave, ki jih je dobil v oktobrskem dvoboju supertežke kategorije proti Charlesu Conwellu. Nesrečni Američan, ki je bil štiri dni v umetni komi, je obkrožen s svojimi najbližjimi umrl v bolnišnici v Chicagu, star komaj 27 let. Day, ki je pred usodnim dnevom dobil 17 od 22 dvobojev, je bil tretji boksar v treh mesecih, ki po dvoboju ni preživel udarcev v ringu, julija sta na podoben način umrla Rus Maksim Dadašev in Argentinec Hugo Santillan.
Več iz Sportalovega pregleda leta 2019:
