Katarina Srebotnik: Wimbledon je največji

Gre za največji uspeh Srebotnikove in največjega po več kot 30 letih in podobnih zmagoslavjih Mime Jaušovec. Poleg bogate denarne nagrade je zmaga "Kati" prvič v karieri prinesla tudi prvo mesto na svetovni teniški lestvici v konkurenci dvojic. V petem finalu se ji je le uspelo povzpeti na prestol tudi med ženskimi dvojicami, pred tem je na zadnji stopnici dvakrat pokleknila z Japonko Ai Sugijamo in po enkrat z Rusinjo Dinaro Safino in Peschkejevo. Medtem je bila v konkurenci mešanih parov najboljša že petkrat. A teniški ljubitelji in poznavalci precej bolj cenijo ženske dvojice. V finalu tokrat v družbi s Peschkejevo ni čutila pritiska, ki ji je v preteklosti že pred nosom speljal marsikateri velik uspeh, in je brez težav s 6:3 in 6:1 spravila na kolena avstralsko-nemško navezo.

Kako je biti zmagovalec Wimbledona? Počasi vse skupaj prihaja na svoje mesto. Zdaj začenjam dojemati, kaj vse sem dosegla z zmago v Wimbledonu. Ne vem, kje naj začnem. Končno sem dobila tudi ženske dvojice na grand slamu. To mi je manjkalo in zelo žal bi mi bilo, če mi ne bi uspelo. Zdaj sem tudi številka ena na svetu med dvojicami. S Kveto sicer že celo leto vodiva, ampak zdaj je to uradno in se ne izbriše. Poleg tega je to Wimbledon, najbolj prestižen turnir na svetu, ki se mu ne more noben postaviti ob bok. Ko sem zmagala tu, me vsi gledajo drugače. Bolj me cenijo, še varnostniki mi čestitajo. Ne morem verjeti, kakšna razlika je.

Kako primerjate dosežek z zmago v konkurenci mešanih dvojic? Še vedno trdim, da je kakršna koli zmaga na grand slamu velik podvig, pa čeprav so samo mešane dvojice. Sem pa vedno trdila, da največ pomeni, če zmagaš v konkurenci posameznic. Potem so dvojice, na koncu pa še mešane dvojice. Ni dileme, da je uspeh v konkurenci dvojic več vreden kot uspeh v konkurenci mešanih dvojic. Zdaj imam vse. Dosegla sem pet zmag med mešanimi dvojicami, zdaj imam zmago med ženskimi dvojicami, kot mladinka pa sem zmagala tudi med posameznicami. Takrat sem v finalu premagala Kim Clijsters. Poleg tega sem zdaj tudi številka ena na svetovni lestvici med dvojicami. Imam vse, kar sem si želela. Zdaj lahko razbremenjena uživam do konca svoje kariere. Počutim se, kot da mi je z ramen padlo 100 kilogramov. Seveda pa se bom še naprej trdo delala, saj si želim še več zmag na grand slamih.

Tokrat ste v finalu igrali zelo prepričljivo. Kako ste obvladali tremo, glede na to, da je bil to vaš peti finale, pred tem pa vam je štirikrat spodletelo? Vsekakor je bila trema. Ta je sestavni del vsakega športnika. Večji, kot je dogodek, večji so pritiski, ampak mi jih je uspelo v soboto zablokirati in se posvetiti le dvoboju. S Kveto sva si skušali dopovedati, da ne igrava za zmago na grand slamu, da ne bi pregoreli. Kot športnik moraš dati na stran pretirano željo, ker lahko ta postane breme. Nama je to enkratno uspelo, saj nisem bila nič nervozna. Tudi proti koncu sem ostala mirna, zaradi česar sem presenečena. Ko je bilo razburjenje največje, ko sva bili na pragu zmage, sva ostali hladni.

Kako je igrati na osrednjem igrišču v Wimbledonu, najbolj slavni areni na svetu? Na vsakem turnirju za grand slam poudarjajo, da so najboljši, a na splošno vlada mnenje, da je Wimbledon največji. Tu je ogromno tradicije, treba je biti denimo na igrišču oblečen povsem v belo. Ogromno je angleških principov. Je tudi še edini grand slam, ki se igra na travnati podlagi. Zaradi vsega tega je po moje daleč pred drugimi.

Dotakniva se še malo vaše posamične zmage med mladinkami v Wimbledonu. Kako visoko na lestvici vaših največjih uspehov jo uvrščate? Mladinski grand slam se ne da primerjati s članskim, pa čeprav gre za dvojice. Zelo lepo je, da sem bila med mladinkami pri vrhu. Z uspehi sem nadaljevala tudi v članski konkurenci. Dolgo časa sem bila uvrščena okoli 20. mesta med posameznicami, kar je vrhunski dosežek in se ne sme zapostaviti. Očitno pa je bil med posameznicami to moj domet. Nato je prišla še poškodba, zaradi katere sem končala kariero med posameznicami. Vesela sem, da sem se pravilno odločila.

Kdo izmed znanih osebnosti vam je čestital? Princ Edward mi je podelil pokal, izmed prvih sta mi čestitali Billie Jean King in Martina Navratilova. Sicer mi je čestitalo ogromno ljudi. Prijetno se je sprehoditi po Wimbledonu po zmagi.

V vaši loži je bila Ai Sugijama, vaša nekdanja partnerica v igri dvojic ... Njo sem povabila. Tukaj v Wimbledonu je delala za japonsko televizijo. Komentirala je tekme in vodila studio za televizijo. Bila je zelo vesela zame, skupaj sva popili šampanjec.

Se vam zdi, da vam slovenski mediji posvečajo premalo pozornosti? Ste vendar wimbledonska zmagovalka ... Ne moti me, ali mediji pišejo o meni veliko ali ne. Igram zase, opravljam poklic, ki ga imam najraje na svetu. V njem sem uspešna, kar je pomembno. Mislim pa, da se lepo poroča o meni, sicer pa ne spremljam skoraj nič, koliko se doma piše in koliko so odmevni moji rezultati. Po tej zmagi v Wimbledonu sem dala veliko intervjujev. Prenašali so tudi moje tekme, kar je pohvalno. A na koncu igram zase. Če to ljudje cenijo, še toliko lepše.

Odigrate včasih kakšen dvoboj med posameznicami? Kot sem že pojasnila, je ta zgodba zame končana.