Franjo Bobinac: Slovenija čim prej potrebuje Nacionalni muzej športa – Dom slovenskega športa

Slovenija je dežela športa, o tem ni dvoma. Dosežki slovenskih športnikov vzbujajo zanimanje ne le doma, ampak tudi v tujini, zato lahko sklepamo, da bi samostojni muzej slovenske športne zgodovine zagotovo pritegnil lepo število obiskovalcev. Toda kako blizu smo njegovemu odprtju in kje bo lociran?

Za slovensko športno zapuščino skrbi Muzej športa, ki se je 1. februarja 2022 izpod okrilja Zavoda za šport Planica preselil pod okrilje Slovenskega šolskega muzeja. Na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani, v neposredni bližini Name oz. Maximarketa, ima v okviru šolskega muzeja tudi svoje prostore, ki pa so bistveno premajhni za predstavitev vseh dragocenih predmetov, ki jih muzej hrani.

Muzej športa v svoji zbirki hrani tudi smučarsko čelado pokojnega Roka Petroviča. Foto: foto Franci Virant, hrani Muzej športa

Podatek, da je od več več kot 20 tisoč eksponatov zaradi prostorske stiske na ogled le približno odstotek, je več kot zgovoren in jasno kaže, da slovenska športna zgodovina za dostojno predstavitev potrebuje večji, po možnosti svoj objekt.

To si je za enega svojih ciljev zadal tudi Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenje športnih zvez. "Slovenija čim prej potrebuje Nacionalni muzej športa – Dom slovenskega športa," je poudaril v pogovoru za Sportal.

Razstavo Srebrne igre 1984, ki se je poklonila spominu na 40. obletnico olimpijskih iger v Sarajevu in prispevku Slovencev pri izvedbi iger, si je v štirih mesecih, ko je bila razstava na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, ogledalo približno deset tisoč obiskovalcev, od tega kar 3.500 lani na kulturni praznik, 8. februarja. Foto: Sašo Kovačič, MNSZS Športna velesila

"Prezentna izpostavitev slovenske športne dediščine na eni strani pomeni poklon vsem slovenskim športnicam, športnikom in športnim dosežkom, hkrati pa je priložnost za predstavitev identitete Slovenije. 

Takšen prostor mora biti dostopen, reprezentativen in zasnovan za prihodnje generacije na način, da se ohranja pomen športa v slovenski družbi. Smo športna velesila, ki se lahko pohvali z izjemnimi dosežki, zato jih moramo tudi ponosno razstaviti. Dom športa bi služil ne le kot simbol nacionalnega ponosa, temveč bi bil tudi prostor za širjenje olimpijskih vrednot in promocijo športa," je poudaril Franjo Bobinac.

Dom športa bo zagotovo v Ljubljani. Foto: Shutterstock

Dom športa spada v Ljubljano

Prvi mož OKS-ZŠZ je prepričan, da samostojen muzej slovenskega športa spada v glavno mesto, torej v Ljubljano. "Ljubljana si kot glavno mesto Slovenije zasluži Dom športa, ki bi postal pomembna kulturna in turistična točka. Številni primerljivi prostori po svetu so turistične atrakcije in pomembni objekti, ki oblikujejo podobo mest oziroma dajejo vtis o državi kot taki."

Bobinac pravi, da že imajo nabor potencialnih lokacij, ki so blizu mestnega jedra, imajo enostaven dostop ter ustrezno površino, da omogočajo preplet športno-poslovnih, družabnih in muzejskih prostorov, a natančna lokacija še ni dokončno izbrana.

Do konca leta 2025 poiskati lokacijo in vzpostaviti koncept delovanja

Pogovori glede ustanovitve nacionalnega muzeja športa so torej v teku. Kako daleč smo od dejanske realizacije projekta? "Smo v aktivnih pogovorih z Mestno občino Ljubljana, z resornim ministrstvom za šport in tudi s predstavniki Muzeja športa. Vsi se strinjamo, da je Dom športa nujen. Verjamem, da lahko z združenimi močmi postavimo temelje za takšno ureditev, ki bo ponosno predstavljala slovenski šport ter podpirala nadaljnje športne uspehe. Moja ambicija je, da do konca leta najdemo prostorsko rešitev in vzpostavimo koncept delovanja."

Glede finančne konstrukcije sogovornik v tej fazi še ni želel prejudicirati projektne zasnove vzpostavitve Doma športa, dodaja pa, da moramo pri tem razmišljati širše, mogoče celo drzno, kot se za šport spodobi. "S konceptom povezovanja muzejske dejavnosti, delovanja športnih organizacij in odprtega prostora, kjer se oblikujejo vezi, delijo izkušnje in krepi skupna strast do športa, se lahko vzpostavi uspešno sodelovanje javne in zasebne sfere," meni Bobinac, ki je prepričan, da Dom športa v Sloveniji lahko posluje zelo uspešno.

Od Tržiča, Mojstrane do Planice in Novega mesta

Za ljubitelje alpskega smučanja je obvezen obisk Slovenskega smučarskega muzeja, ki je v pritličju Tržiškega muzeja. 120 kvadratnih metrov je posvečenih zgodovini smučanja, posebno mesto pa zavzemajo tržiški smučarji in skakalci ter spominski steni Bojana Križaja, Žana Koširja in Mateje Svet. Križaj in Svetova sta muzeju predala skoraj vse svoje lovorike in predmete, ki so pomembno zaznamovali njuni karieri. Foto: Mediaspeed Predmeti iz razkošne zgodovine slovenskega športa so trenutno razpršeni po različnih lokacijah.

Slovenski smučarski muzej, ki se nahaja v prostorih Muzeja Tržič, hrani bogato zgodovino alpskega smučanja, del dediščine nordijskih športov pa si lahko ogledate v prostorih Nordijskega centra Planica. 

Del smučarske zgodovine vas čaka tudi v muzeju Elan v Begunjah, v Dolenjskem muzeju v Novem mestu pa si lahko ogledate razstavo ene največjih legend slovenskega športa in gimnastike nasploh Leona Štuklja.

Z naskokom najboljše prostore za razstavo eksponatov ponuja Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V njem boste našli pregled celotne zgodovine slovenskega gorništva in planinstva s številnimi predmeti, s katerimi so bili postavljeni posebni mejniki.

Še vedno je aktivna tudi razstava Srebrne igre, ki se spominja 40. obletnice olimpijskih iger v Sarajevu. Del razstave se je iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani selil po Sloveniji, za konec pa se bo ustavil še na Koroškem. Svečano odprtje razstave Srebrne igre 1984 bo 14. februarja v Muzeju Slovenj Gradec.