Petek, 11. 8. 2017, 18.54
7 let, 1 mesec
Trenerji slovenskih junakov #Rio2016 leto dni pozneje
Fabjan leto dni po olimpijskih igrah v Riu: Nič novega, plačo imam še vedno enako
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,85
3
Vse oči športne javnosti so bile pred letom dni uprte v olimpijce, ki so se v gladiatorskih "borilnicah" Ria de Janeira potili za olimpijske medalje. Njihovi trenerji so ostali bolj v ozadju, a so tisti, ki so pripomogli levji delež k slovenskemu olimpijskemu uspehu. Kaj so jim prinesle olimpijske medalje in kaj počnejo danes?
Pred letom dni smo spremljali olimpijske igre v Riu, kjer so slovenski olimpijci osvojili štiri olimpijske medalje.
Če smo se pred dnevi, na prvo obletnico zlate olimpijske medalje Tine Trstenjak, spomnili športnega četverca, ki se je iz Ria de Janeira vrnil z olimpijskimi odličji, bomo danes besedo predali njihovim trenerjem.
Dobro znanemu Marjanu Fabjanu, ki se s svojimi varovankami z olimpijskih iger redno vrača z medaljami (Urška Žolnir, bron in zlato, Lucija Polavder, bron, Tina Trstenjak, zlato, in Ana Velenšek, bron), manj znanemu od bratov Žbogar, Juretu, ki je starejšega brata pripravljal v predolimpijskem ciklu, in Petru Kauzerju starejšemu, očetu in trenerju srebrnega kajakaša iz Ria, prav tako Petra Kauzerja.
- Kaj dobitniki medalj počnejo leto dni po Riu?
- Kako se Lucija Polavder spominja svoje olimpijske medalje
Kaj so Marjanu Fabjanu prinesle olimpijske medalje? (kliknite za ogled videa).
Fabjan: Še vedno imam isto plačo, napredoval nisem
Oseminpetdesetletni Fabjan, ki smo ga obiskali na pripravah v Izoli, kjer so se njegovi judoisti (Fabjan je tudi selektor slovenske reprezentance v judu) pripravljali na nastop na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, pravi, da olimpijska medalja ne prinaša posebnih sprememb, vsaj zanj jih ni.
"Še vedno nosim kimono in še vedno imam enako plačo. Nisem napredoval in nič se ni spremenilo, je pa res, da lahko tekmovalke in jaz rečemo, da imamo olimpijsko medaljo," je bil jasen Fabi, ki priznava, da je trenutno obdobje manj stresno, kot je bilo predolimpijsko, ko je šlo vse skupaj nekoliko na nož, a tudi zdaj ni sama idila. Spomnimo, Fabjan je zaradi nešportnega vedenja suspendiral judoista Adriana Gomboca, ki bo tako izpustil nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Fabjan se ne spominja obletnic osvajanja kolajn. "Kar je bilo, je bilo," pravi.
Denarno nagrado, ki jo je prejel za medalji Trstenjakove in Ane Velenšek (danes mineva leto dni od njene bronaste medalje) v Riu, je namenil postavitvi kozolca na Lopati, kjer je tudi prostor za trening in nekaj ležišč. Pravi, da se je nekaj sponzorskih obljub izpolnilo, a hkrati poudarja, da bi za večjo pomoč športu potrebovali sistemsko rešitev.
Več o tem v intervjuju, ki ga bomo v prihodnjih dneh objavili na Sportalu.
Žbogar: Ponudbe iz tujine sem zavrnil in ostajam v Sloveniji
Korenitih sprememb z osvojitvijo olimpijske medalje ni občutil niti Jure Žbogar, mlajši brat Vasilija Žbogarja in njegov trener. Zaradi medalje je sicer res dobil nekaj ponudb za delo v tujini, a jih ne namerava izkoristiti.
Kaj so Juretu Žbogarju prinesle olimpijske igre in olimpijska medalja? (Kliknite za ogled videa.)
"Vrnil sem se v Jadralni klub Burja v Izoli, ki me je za tri leta v obdobju pred olimpijskimi igrami posodil Vasiliju. Tukaj sem zaposlen in vračam klubu tisto, kar znam." Med drugim vodi šole jadranja in dela z mlajšimi jadralci, ki merijo na nastop na olimpijskih igrah leta 2024.
Priznava, da so se mu v predolimpijskem obdobje odprli nekoliko drugačni pogledi na jadranje in treninge, ki jih zdaj s pridom prenaša na mlajše jadralce. Še vedno tesno sodeluje z Vasilijem. "Bratsko in poslovno," se pošali.
Starejši od bratov Žbogar bo prihodnje leto na Danskem na svetovnem prvenstvu poskušal doseči normo za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020.
Na naše vprašanje, ali to pomeni, da obstaja možnost, da bi morebitno doseženo kvoto v Tokiu izkoristil kar sam, je odgovoril, da trenutno še ne ve, kaj bo prinesel čas.
Kauzer starejši: Dvakrat smo se spotaknili, tretjič nam je uspelo
Tudi Peter Kauzer starejši, oče Petra Kauzerja, ki bedi nad sinovo kariero, ne opaža sprememb, ki bi jih lahko vnesla olimpijska medalja.
"Pravzaprav ni nič drugače," pravi. "S Petrom ostajava skromna, življenje pa teče po ustaljenih tirnicah."
Priznava, da so medaljo pri Kauzerjevih težko čakali: "Kot veste, smo se dvakrat 'spotaknili', tretjič nam je le uspelo." In da je zdaj "končno mir v hiši".
Srebro, ki se svetlika kot zlato
"Pero je z medaljo dosegel vse, kar se v kajaku lahko osvoji. Medalja pa mu je vlila še dodaten zagon," je dejal trener, ki mu je spremljanje sinovih tekem posivilo marsikateri las, a na koncu pravi, da se je vse skupaj vendarle poplačalo.
"Tako kot je cilj vsakega športnika, je tudi cilj vsakega trenerja priti na olimpijske igre in osvojiti eno od medalj," je povedal dolgoletni trener, ki se je po Riu celo poigraval z idejo, da bi končal trenersko delo, a si je pozneje premislil, saj meni, da s svojim znanjem in izkušnjami lahko veliko pripomore k razvoju mladih tekmovalcev.
Peter Kauzer je olimpijsko zlato v Rio de Janeiru zgrešil za 17 stotink. Zelo blizu, a hkrati tudi zelo daleč. "Po eni strani mi je morda malo žal, ker bi res lahko dobil zlato, a če smo realni, bi lahko ostal tudi brez medalje. Mislim, da je v redu, da je dobil srebro. Za mene je vredno toliko kot zlato."
3