Sreda, 9. 8. 2017, 19.20
7 let, 1 mesec
Leto dni po slovenskih olimpijskih medaljah iz Ria
Kako obilni so sadovi olimpijskih medalj in kaj njihovi dobitniki počnejo ob letu osorej?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,58
3
Tina Trstenjak, Anamari Velenšek, Peter Kauzer in Vasilij Žbogar so imena, ki smo jih zaradi olimpijskih odličij, ki so jih osvojili na poletnih olimpijskih igrah v Riu, kar naprej omenjali. Kako jim je olimpijska kolajna spremenila življenje, če sploh, in kaj počnejo danes?
Danes mineva natanko leto dni, odkar je Tina Trstenjak v Riu de Janeiru postala olimpijska prvakinja. 9. avgusta 2016 se je začel zmagoviti niz, ki je Sloveniji na brazilskih tleh prinesel štiri olimpijske medalje. Kaj prinašajo in kako so zaznamovale njihove nosilce? Kako se njihova teža razlikuje od olimpijskih medalj v zimskih športih, ki so med Slovenci tradicionalno bolj priljubljeni?
Prekletstvo poletnih športov v očeh Slovencev
Slovenski olimpijski kvartet iz Ria
Naš poročevalec z olimpijskih iger Martin Pavčnik je takrat zapisal, da je prekletsko poletnih športov med Slovenci to, da nimajo dolgoročnejše vrednosti.
Da se, čeprav so zgoraj našteti slovenski olimpijski heroji lani poleti postali stalnica slovenskih domov, "njihova priljubljenost ne more primerjati z nosilci kolajn z zimskih olimpijskih iger, zgrešena pa ni niti napoved, da se bo slovenski olimpijski kvartet precej hitro poslovil iz slovenskega vsakdana".
Razlogi za tak razkorak se skrivajo predvsem v tradiciji, ki je med Slovence bolj zakoreninila zimske športe. Da si torej zmagovalce v alpskem smučanju in smučarskih skokih zapomnimo precej bolj kot najboljše v judu, kajakaštvu in jadranju.
Ob letu osorej
Pa vendar, kaj slovenski športni junaki poletja 2016 počnejo leto dni po osvojitvi olimpijskih odličij in kaj so jim te prinesle?
Splošen vtis je, da razen tega, da jim je olimpijska medalja še dodatno obogatila življenjepis, jim prinesla zadovoljstvo in prepoznavnost, viharja sprememb ni zagotovila. Prej piš. Je torej vredno zanjo tvegati zdravje in v priprave vlagati nečloveške napore?
Ana Velenšek je v Riu kljub poškodbi osvojila olimpijsko odličje.
Ana Velenšek: Če bi ostala brez medalje, bi se tudi sama spraševala o smiselnosti svojega početja
Anamari Velenšek, judoistka, ki je v Rio odpotovala poškodovana, si tam prigarala bronasto odličje in se po vrnitvi domov po sprejemu na Lopati najprej odpravila na operacijo in rehabilitacijo, pravi, da je bilo vredno, "pa čeprav vem, da marsikdo tega ne razume".
Fotografija davljenja, ki je v judu povsem običajen element borbe, je obkrožila svet.
"Za osvojitev olimpijske medalje si pripravljen vse drugo postaviti na stranski tir in odmisliti poškodbo, je pa po drugi strani tudi res, da bi se, če bi mi medalja ušla, tudi sama spraševala o smiselnosti svojega početja," je priznala tekmovalka iz najtrofejnejšega judo kluba Sankaku na Lopati pri Celju. Pravi, da razen večje prepoznavnosti drugih sprememb zaradi medalje ni opazila.
"Ljudje me še danes ustavljajo in sprašujejo, ali sem to res jaz, ter mi čestitajo," se je razgovorila 26-letna judoistka, ki zaradi medalje niti doma nima kakšnih posebnih privilegijev.
Velenškova je takole ponosno pozirala na sprejemu na Lopati, kjer deluje najuspešnejši slovenski judo klub.
"Doma se ni nič spremenilo. Še vedno moram delati vse, nobenih privilegijev nimam," je z nasmeškom pripovedovala pripadnica Slovenske vojske, ki še vedno vztraja pri judu. V zadnji sezoni je prestopila v supertežko kategorijo, vendar za borbe na najvišji ravni še ni pripravljena.
Marjan Fabjan, slovenski alfa in omega juda, je zato ni uvrstil v postavo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 28. avgusta do 3. septembra v Budimpešti.
Morda vas zanima še:
Koliko so v resnici vredne olimpijske medalje?
Kje so slovenski olimpijski junaki mesec dni po Riu?
Kako hitro bomo pozabili na junake iz Ria?
Tina Trstenjak je v Riu sklenila fenomenalni izkupiček leta 2016. Bila je evropska, svetovna in olimpijska prvakinja.
Tina Trstenjak: bolj znana in z več obveznostmi
Trstenjakova se je pravkar vrnila s priprav v Izoli.
Tam bo nastopila tudi klubska kolegica Velenškove, Tina Trstenjak, aktualna svetovna, evropska in olimpijska prvakinja, ki bo na prvenstvu glavna favoritinja za ohranitev svetovne krone.
Tako kot Velenškova tudi ona večjih sprememb po osvojitvi zlate olimpijske medalje ne opaža. "Razen obilice medijskih obveznosti in večje prepoznavnosti med ljudmi, to se kaže predvsem med otroki, ki me še leto dni po olimpijski evforiji radi pocukajo za rokav in prosijo za avtogram, nisem začutila," je pripovedovala 26-letna Celjanka, ko smo jo obiskali v Izoli, kjer se najboljši slovenski judoisti pripravljajo na svetovno prvenstvo v Budimpešti.
O dozdajšnjem vrhuncu svoje športne kariere ne razmišlja, kot pravi, jo na obletnico prej spomnijo novinarji, kot da bi spomine obujala sama.
Peter Kauzer je že večkrat kandidiral za olimpijski naslov. Olimpijski podprvak je postal v tretjem olimpijskem poskusu.
Peter Kauzer po karieri ne bo mogel dvigniti rok
Olimpijske igre v Riu so bile prelomne tudi za Petra Kauzerja, ki si je tam priveslal srebro. Hrastničanu je to uspelo šele v tretjem olimpijskem poskusu, potem ko je v Pekingu in Londonu ostal praznih rok.
Brez olimpijske medalje bi Kauzer imel grenak priokus.
In kako se Peter Kauzer danes spominja 10. avgusta 2016, dne, ko je postal olimpijski podprvak?
"Takoj po osvojitvi medalje sem čutil veliko olajšanje," priznava Kauzer, ki se je pravkar vrnil s priprav v Franciji. "Vsekakor bi bil grenak priokus, če bi kariero končal brez olimpijske medalje, še zadnjega mozaika, ki mi je manjkal. Tako po Pekingu kot tudi po Londonu sem čutil, da še ni čas za odhod. To se je na koncu izkazalo kot pravilna odločitev, tako da mi ni bilo žal niti za sekundo, ki sem jo moral pretrpeti, da sem dosegel ta uspeh."
Medalja mu je prinesla večjo prepoznavnost in pozornost sponzorjev ter kopico obveznosti, "a tako je", pravi. "Konec koncev je to moja služba."
"Ni mi treba skrbeti, kaj bo jutri"
Kauzer priznava, da je z medaljo pridobil nekaj novih sponzorjev, vendar ne gre za ogromne zneske. "Če bi nastopal za kakšno drugo državo, ki so imele zares visoke denarne nagrade za olimpijske medalje, potem bi bilo drugače. Zase lahko z gotovostjo trdim, da po končani karieri ne bom mogel dvigniti rok in brezskrbno živeti do konca svojih dni. Z medaljo nisem obogatel, ni mi pa treba skrbeti, kaj bo jutri."
Vasilij Žbogar je osvajanje olimpijskih medalj začel že leta 2004 v Atenah. Leta 2016 je v Riu osvojil že tretjo. Je to tudi njegova zadnja? "Težko rečem, ne vem, kaj bo," na vprašanje o morebitnem nastopu na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 odgovarja 42-letni Izolan.
Žbogar lastnik treh, a življenje mu je najbolj spremenila prva
S tem nima težav niti izkušeni jadralec Vasilij Žbogar, ki je na štirih olimpijskih igrah osvojil tri olimpijske medalje. Pravi, da mu je življenje najbolj spremenila prva, bronasta, ki jo je leta 2004 osvojil v Atenah.
Prvo olimpijsko medaljo je leta 2004 osvojil v Atenah. Pravi, da mu je ta najbolj spremenila življenje.
"Prva je le prva in največji korak v športnem življenju, ki mi je res spremenil življenje. Takrat sem postal bolj prepoznaven in medijsko zanimiv. Odprla mi je veliko novih vrat in ponudila mnogo priložnosti, predvsem v športnih. Odprl se je cel kup projektov, pri nekaterih sem prisoten, pri drugih ne. Tretja je pomenila nadaljevanje moje poti, ni pa mi prinesla take spremembe kot prva," je povedal Izolan, ki še vedno vztraja v jadranju.
"Medalja je velika pomoč in potrdilo," poudarja Žbogar, ki računa, da bo prihodnje leto nastopil na SP na Danskem. Tam je zaradi spoznavanja regatnega polja in treniranja mladih jadralcev tudi v teh dneh, kjer bo Sloveniji poskušal zagotoviti normo za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020.
Izolani so mu tudi po vrnitvi iz Ria pripravili spektakularen sprejem.
Na vprašanje, ali je mogoče, da jo bo izkoristil kar on, ni želel odgovoriti. "Težko rečem, ker še sam ne vem, kaj in kako bo," je odgovoril. Mednarodno normo je želel doseči že na septembrskem prvenstvu na Madžarskem, a je misel na tekmovanje zaradi nepričakovane operacije kile, ki ga je za nekaj mesecev oddaljila od treningov, moral opustiti.
"Medalja mi je prinesla neizmerno zadovoljstvo. Meni, moji družini, trenerjem in okolici, o tem ni dvoma. Zdi se mi, kot bi se zgodilo včeraj," je povedal Žbogar, ki je v zadnjem olimpijskem ciklu treniral pod vodstvom brata Jureta. "Če ti to ne zmeša glave, življenje teče naprej," poudarja.
Koliko jim je prinesla olimpijska medalja?
Tina Trstenjak, olimpijska prvakinja v judu, je za zlato olimpijsko medaljo od Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) dobila 20 tisoč evrov (znesek je dodatno obdavčen), dodatnih 20 tisočakov pa je primaknilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ; znesek ni obdavčen). To pomeni, da je 26-letna judoistka po obdavčitvi prejela približno 35 tisoč evrov.
Malo skromnejšo finančno pogačo sta prejela kajakaš Peter Kauzer in jadralec Vasilij Žbogar, ki sta na račun srebrne olimpijske kolajne od OKS prejela po 17.500 evrov ter dodatnih 12.780 evrov od države, medtem ko je judoistka Ana Velenšek za olimpijski bron prejela 15 tisoč evrov (OKS) in dodatnih 8.580 evrov od ministrstva.
3