SiolNET. Sportal Sportal +
1,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Okrogla miza na temo športa v času epidemije

Črnoglede napovedi: okoli 20.000 mladih je izgubljenih za šport, ne samo za vrhunski šport.

1,28

termometer

otrok covid vadba
Epidemija novega koronavirusa ima številne razsežnosti in ena od rešitev je šport, so se strnjali sogovorniki na okrogli mizi z naslovom Šport v času epidemije. Foto: Guliverimage/Getty Images

"Po raziskavah se četrtina mladih ne bo več vrnila v šport, deset odstotkov športnih organizacij v Sloveniji pa bo zaprlo svoje športne programe. Na naslednjih olimpijskih igrah bomo še uspešni, pozneje pa bo zazevala velika luknja," je na današnji okrogli mizi z naslovom Šport v obdobju epidemije poudaril Gregor Jurak s fakultete za šport in član strokovne skupine za šport, ki je pripravila že več predlogov o aktivaciji športa v času epidemije. Najnovejši sklop predlogov sproščanja ukrepov na področju športa je na vlado poslala pred tednom dni, a od pristojnega ministrstva še ni dobila odgovorov.

Sogovorniki na okrogli mizi z naslovom Šport v obdobju epidemije – razprava o ukrepih prepovedi in omejevanja izvajanja športnih dejavnosti ter možnih rešitvah, ki so jo danes pripravili pri Olimpijskem komiteju Slovenije, so se strinjali, da šport ni težava, ampak je rešitev tudi v obdobju epidemije, ter nanizali vrsto rešitev, kako kljub prisotnosti virusa prilagoditi izvajanje športa, in opozorili na pomanjkanje posluha na strani odločevalcev.

Mladi športniki, ki morajo trenirati sami, so vse bolj apatični, so izpostavili slovenski športni trenerji. Mladi športniki, ki morajo trenirati sami, so vse bolj apatični, so izpostavili slovenski športni trenerji. Foto: Guliverimage/Getty Images

Na okrogli mizi so poleg predsednika OKS Bogdana Gabrovca sodelovali trenerji iz različnih športnih panog – Urška Potočnik je predstavila težave, s kakršnimi se spopadajo slovenski plavalci, Matic Vidic je osvetlil težave košarkarjev, Sebastijan Piletič pa telovadcev. Svoj pogled na nastale razmere so predstavili tudi generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Martin Koželj, Gregor Jurak s fakultete za šport in dr. Matjaž Turel, zdravnik slovenske olimpijske reprezentance.

Malodušje mladih športnikov, ki bo pripeljalo do osipa

Kot največjo težavo v trenutnih razmerah, ko je v okvirih trenutnih ukrepov dovoljeno trenirati zgolj mladinski oziroma članski vrsti, so navedli vse večje malodušje mladih športnikov, ki med treningi pred zasloni izgubljajo motivacijo in postajajo vse bolj apatični, bojijo pa se osipa, ki bo že tako majhen bazen oziroma nabor, iz katerega dobivamo vrhunske športnike, počasi izpraznil.

"Izgubili bomo četrtino športnikov, deset odstotkov športnih organizacij v Sloveniji pa bo zaprlo svoje športne programe. Na naslednjih olimpijskih igrah bomo še uspešni, pozneje pa bo zazevala velika luknja. Že zdaj črpamo iz zelo majhnega bazena in posledice bodo ogromne," je napovedal Gregor Jurak s fakultete za šport, član strokovne skupine za šport, ki je pripravila že več predlogov. Zadnji paket je na vlado poslala pred tednom dni, a z ministrstva za šolstvo in šport še niso dobili odziva.

Na okrogli mizi so predstavili predlog načrta sproščanja ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije covid19 na področju izvajanja športne dejavnosti (za povečavo kliknite na grafiko):

Za povečavo kliknite na grafiko! Za povečavo kliknite na grafiko! Za povečavo kliknite na grafiko! Za povečavo kliknite na grafiko!

"Ne vidimo odziva na naše pobude," je opozoril. "Za vse otroke je treba uvesti intervencijske programe. Če tega ne bomo storili, bomo stagnirali. Zdaj smo pri tem, ali bo vlada sprejela ustrezne predloge ali ne … Čeprav sem optimist, zdaj ne vidim nastavkov za optimizem. Mlada generacija se bo še desetletja spopadala s temi ukrepi," je bil črnogled Jurak, ki pravi, da smo priča najbolj množičnemu socialnemu eksperimentu v zgodovini Slovenije.

"Še v času vojn otroci niso bili tako oškodovani, kar zadeva gibanje"

"Še v času vojn otroci niso bili tako oškodovani, kar zadeva gibanje. Z izolacijskimi ukrepi smo jim vsilili šest ur zaslonskega časa, odvzeli pa dve uri gibanja in stike z vrstniki. Posledice bodo velike," je napovedal in svojo napoved naslonil na podatke iz športno-vzgojnega kartona, ki kažejo na skokovit upad fizične zmogljivosti slovenskih otrok v obdobju epidemije.

"V preteklosti so naša prizadevanja in predlogi naleteli na ušesa odločevalcev, zdaj pa samo medijev. Naša stroka je ves čas predlagala ukrepe v skladu z epidemiološko sliko, pa nismo bili uslišani. Kdor misli, da škoda ne bo dolgotrajna, se moti. Ustvarili smo koronageneracijo, ki smo ji naredili nepopravljivo škodo," je poudaril Jurak. 

Po oceni študij, ki so jih naredili na fakulteti za šport gre za okoli 20.000 mladih, ki so izgubljeni za šport, ne samo za vrhunski šport. Na fakulteti ves čas podrobno spremljajo situacijo in žal ugotavljajo, da odločevalci ignorirajo športno stroko. "Mi se ne pogovarjamo več o tem, če bomo ustvarili škodo, ampak kako veliko škodo smo že ustvarili," je zaključil Jurak.

"V Sloveniji je športno aktivnih samo 10 odstotkov športnikov. Le okrog sedem tisoč športnikov lahko trenira, nekaj več kot 74 tisoč preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema," je opozoril predsednik OKS Bogdan Gabrovec. "V Sloveniji je športno aktivnih samo 10 odstotkov športnikov. Le okrog sedem tisoč športnikov lahko trenira, nekaj več kot 74 tisoč preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema," je opozoril predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Foto: Vid Ponikvar

Prvi mož OKS: Športno aktivnih je samo 10 odstotkov naših športnikov, to je težava

Tudi prvi mož OKS Bogdan Gabrovec nima razlogov za optimizem. "Omejitve trajajo predolgo. Vsega skupaj je za nami že sedem mesecev športne neaktivnosti, kar pomeni, da je stanje zelo slabo.

"Športno je aktivnih samo 10 odstotkov naših športnikov. Le okrog sedem tisoč športnikov lahko trenira, nekaj več kot 74 tisoč preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema," je opozoril in nanizal vrsto predlogov in protokolov, ki so jih v obdobju epidemije pripravili za slovenske športne panoge.

"Poznamo pristope in imamo pripravljene rešitve za odpiranje, vsaka panožna zveza ima pripravljene protokole za delovanje, ampak jih mora nekdo sprejeti. Če zamudimo še tri ali štiri mesece potem športnim društvom, kljub naklonjenosti večine županov, kaže zelo slabo," je napovedal Gabrovec.

Pirnatova z NIJZ: Šport je ena od ključnih rešitev

Na okrogli mizi je sodelovala tudi dr. Nina Pirnat z NIJZ, ki je menila, da epidemiološke razmere v državi trenutno res niso najboljše, je pa kljub temu mogoče na varen način izvajati nekatere športne dejavnosti.

"V tem trenutku je najbolj varna vadba na prostem, zlasti za individualne športe, kjer je mogoče ohranjati medsebojno razdaljo 1,5 oziroma dva metra pri gibanju, medtem ko so pri selitvi v dvorane potrebni bolj poostreni higienski pogoji in predvsem ustrezno prezračevanje."

otrok covid vadba Foto: Guliverimage/Getty Images

Pirnatova je dejala, da nismo samo v fazi pandemije, ampak sindemije, kar pomeni, da nam težave povzročajo številna vzporedna stanja, ne samo virusna okužba. Težave segajo vse od porasta digitalne odvisnosti do depresije med mladimi in šport bi bil ena od ključnih rešitev, je poudarila. "Že zdaj je mogoče začeti vadbo v manjših skupinah v nadzorovanem okolju, na prostem pa takoj. Protokole bomo nadgrajevali," je napovedala.

Še ena pereča težava: šport je poniknil v ilegalo

Sogovorniki so navedli vrsto težav, kot eno od bolj perečih pa osvetlili dejstvo, da je šport zaradi številnih ukrepov ponekod poniknil v ilegalo, da se torej še vedno odvija vrsta športnih aktivnosti, ki se ne bi smela, a se, in to brez upoštevanja ukrepov.

"Res je, kar nekaj športa se dogaja na skrivaj. Če bi bilo to regulirano in dovoljeno, bi bilo precej bolje," je opozoril dr. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana in zdravnik slovenske olimpijske reprezentance, ki je pozval, da bi bilo dobro, da se že zdaj pripravimo na morebitno naslednjo epidemijo, saj da je bil odziv pri tej prepočasen.

"Hitreje bi morali pripraviti protokole za vadbo na prostem, medtem ko je vadba v notranjih prostorih še vedno težavna, predvsem je težava v slačilnicah, prhah in druženju pred športno aktivnostjo in po njej."

otrok covid vadba Foto: Guliverimage/Getty Images

Problematična je tudi kategorizacija

Opozorili so tudi na vprašanje kategorizacije športnikov. "Trenutno v Slovenji namreč lahko trenirajo samo kategorizirani športniki, kategorizacija je podeljena na podlagi preteklih dosežkov, lani pa možnosti za dokazovanja mladi niso imeli, zato sta dve tretjini športnikov prikrajšani za trening. Tudi ta mladina mora dobiti priložnost gibanja," je opozoril košarkarski trener Matic Vidic.

Trener gimnastike Piletič: Sprejeli bomo vse ukrepe, a naj bodo smiselni

Gimnastični trener Sebastijan Piletič je ob spoštovanju ukrepov poudaril, da so športniki najbolj disciplinirana populacija in ne vidi težave, da se ne bi prilagodili novemu sistemu, kakršenkoli že bo. "Pripravljeni smo sprejeti vse ukrepe, samo naj bodo smiselni," je pozval odločevalce, ti se današnje okrogle mize kljub vabilu niso udeležili.

Marcos Tavares Sportal Maribor demonstriral moč in dal vetra Prekmurcem Šporar THUMB Sportal Šporar zapustil Sporting, Elsner se vrača v Belgijo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 106
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin