Zasnežene gore so na prvi pogled še bolj mamljive kot gore brez zimske odeje, a so prav zaradi tega kičastega dodatka še toliko bolj nevarne. Plazovi prežijo tudi tam, kjer jih nihče ne bi pričakoval. Naj vas ne zavedejo bleščeče objave na družbenih omrežjih!
Zlato pravilo obiskovanja gora v zimskem času je, da se prve dni po sneženju ne odpravljamo v gore. Počakajmo vsaj pet dni, da se stanje snežne odeje umiri, ob tem pa upoštevajmo vse ostale dejavnike, opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
To pomeni, da imamo v mislih, da je pozimi dan krajši, da so temperature bistveno nižje, da so markacije zaradi snega marsikje zakrite, že shojena pot pa ni nujno tudi pravilna, in da so planinske koče večinoma zaprte, kar pomeni, da moramo na turi vzeti več tople tekočine in hrane ter rezervna oblačila.
Kaj vse pozimi sodi v nahrbtnik?
Ne pozabimo niti na sončno kremo in sončna očala, zemljevid, čelno svetilko s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alu-folijo ali veliko črno vrečo za smeti, ki je dobra zaščita pred podhladitvijo.
Pred odhodom v gore poleg že ustaljenega pravila, ki zapoveduje obvezno preverjanje vremenske napovedi, preverimo še plazovni bilten. V gore se podamo samo v primeru, ko je ocena tveganja nizka.
Plazovni bilten najdete na spletni strani ARSO: https://vreme.arso.gov.si/plazovi
"Obisk zasneženih gora je za izkušene posameznike," je na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije na začetku zimske planinske sezone obiskovalcem gora na srce položil Šerkezi.
"Potrebno je znanje uporabe zimske opreme, kot so cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji plazovni nahrbtnik."
"Obiskovanje gora pozimi, kot vidimo danes posameznike, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec, tudi na Triglav v derezicah oziroma verigah, s palicami v rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic, je nevarno početje," opozarja. "Takšni posamezniki se niti ne zavedajo svojega početja, da so v nevarnosti in da s 'poučnimi' objavami na družbenih omrežjih v nevarnost spravljajo še druge.
Zasnežene gore zahtevajo kompleksno znanje, osebo, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih v gorah, vremenoslovju, orientaciji, gibanju ... Predvsem pa ima veliko mero spoštovanja do gora in se zaveda, da ga bo gora počakala in se zna obrniti dva koraka pred vrhom," dodaja Šerkezi.
Šerkezija je med prikazom uporabe plazovnega nahrbtnika odnesel kložasti plaz. K sreči se je zaradi dobre opreme vse dobro končalo.
Posebej je opozoril na nevarnost snežnih plazov, ki se lahko sprožijo tudi tam, kjer jih nihče ne pričakuje. Trenutno je največja nevarnost kložastih plazov, ki so v državah alpskega loka najpogostejši vzrok za nesreče in smrti v gorah, je opozoril Šerkezi, ki je med prikazom delovanja plazovnega nahrbtnika na novinarski konferenci na lastni koži izkusil, kako je, ko te odnese plaz.
K sreči se je vse skupaj dobro končalo, je bil pa dogodek dobro opozorilo na to, kako zahrbten zna biti snežni plaz in da je idilična belina lahko zelo zavajajoča.
Kloža je trda, zbita plošča snega, ki se utrga in sproži že ob manjši obremenitvi.
VIDEO: Kako poiskati človeka, ki ga zasuje snežni plaz?
Izredno pozornost pred turo v zimskem času velja nameniti tudi zimski opremi. Pozimi zgolj kakovostni gojzarji, gamaše za zaščito pred snegom in pohodne palice (pozimi naj bodo opremljene s širokimi krpljicami in kovinsko konico) ne bodo dovolj, za varno turo potrebujemo popolno zimsko opremo – cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček.
Pred turo nujno preverite, v kakšen stanju je oprema, da vas kaj ne preseneti, ko bo že prepozno.
Za turo v visokogorje na PZS priporočajo uporabo pravih 12-zobih derez (levo), močno pa odsvetujejo uporabo derezic in drugih gumijastih izpeljank, ki so primerne zgolj za hojo po položnejših terenih.
"Uporaba derezic je že botrovala nesrečam, tudi s smrtnim izidom. Derezic niti ne uvrščamo med pravo zimsko planinsko opremo," poudarja podpredsednik PZS in inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar.
"Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira deset- ali 12-zobe gorniške dereze, medtem ko razne derezice, verige in druge gumijaste izpeljanke, ki so pravi modni hit v zadnjih letih, sodijo v mesto in na bolj položne terene, saj nimajo pravih zob in niso primerne oziroma so lahko zelo nevarne za resnejše gorniške ture. Uporaba derezic je že botrovala nesrečam, tudi s smrtnim izidom," je opozil podpredsednik PZS in inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar, ki je kritičen do uporabe t. i. derezic v visokogorju.
Strokovni sodelavec PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Ogorevc je na novinarski konferenci PZS prikazal uporabo derez in cepina. V primeru zdrsa se je treba hitro prevaliti na trebuh, dvigniti dereze in v strmino zapičiti cepin, da zaustavimo padec.
Preverite, kako se pravilno uporablja dereze in cepin:
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.