SiolNET. Sportal Sportal +
0,22

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Messner in Habeler pred 40 leti prvič na Everestu brez dodatnega kisika

0,22

termometer

Peter Habeler Reinhold Messner
Foto: Reuters

Italijan Reinhold Messner in Avstrijec Peter Habeler sta se na današnji dan pred 40 leti kot prva človeka povzpela na najvišjo goro sveta, 8.848 metrov visoki Mt. Everest. Med prvimi, ki jima je čestital, je bil Novozelandec Edmund Hilary, ki je skoraj natančno 25 let prej kot prvi človek sploh stopil na vrh te gore, poročajo agencije.

"Ni šlo za rekord. Šlo je za idejo," še danes trdi Messner, ki mu nasprotniki očitajo preveliko ambicioznost in egoizem, njegovi zagovorniki pa ga občudujejo kot alpinista, ki je premikal meje.

Bržkone drži oboje, saj so zdravniki pred 40 leti ob ideji vzpona brez dodatnega kisika na najvišjo goro sveta trdili, da tak podvig ni mogoč in da je smrtno nevaren. Tudi vodilni alpinisti sveta so menili, da je načrt neizvedljiv.

Po mnenju zdravnikov pred 40 leti bi lahko vzpon povzročil hude posledice na možganih zaradi pomanjkanja kisika, posledično pa smrt. "Velikih težav zaradi alpinizma ni," zdaj trdi Messner in dodaja, da sta s Habelerjem še vedno oba odličnega zdravja.

Mount Everest Foto: Reuters

Messnerja Everest ne zanima več

Zanimivo je, da Italijana najvišja gora sveta ne privlači več, čeprav je prepričan, da bi se nanjo pri 75 letih še vedno lahko povzpel, a ga moti komercializacija. "Danes imamo pripravljeno progo za vzpon, pripravljene dodatne zaloge kisika in zdravnike, ki lahko pomagajo vsak trenutek. Gore, kot je bila nekoč, danes ni več, saj je obdana z verigami in vrvmi."

Ves nevarni posel opravijo šerpe, ki mesece pripravljajo poti za turiste, je še prepričan. In poti nazaj ni več, saj je vzpon na Mt. Everest postal dober posel, saj samo dovoljenje za vzpon v Nepalu stane 11 tisoč dolarjev, k temu pa je treba dodati stroške vodnikov, bivanja, prehrane ... "Če dovoljenje vsako leto plača tisoč ljudi, je samo to 11 milijonov dolarjev." Pa tudi prepoved vzpona za invalide in slepe, ki jo je pred kratkim razglasil Nepal, ni rešitev.

Reinhold Messner Foto: Getty Images

"Ljudje iščejo izhod iz lastne nečimrnosti in Everest je ena najboljših možnosti," je prepričan Messner in dodaja: "S Habelerjem sva se zadeve lotila drugače. Zadala sva si ekstremno težko nalogo in pri tem nisva mogla rešiti vseh težav, ki so naju čakale, že vnaprej." Na ta način sta 8. maja 1978 okoli 13. ure brez dodatnega kisika osvojila vrh in podrla nov mejnik alpinizma.

Habeler je po vzponu priznal, da je bil to njegov najtežji vzpon v življenju, predvsem prežet s številnimi strahovi. Messner na drugi strani pa trdi, da so bile ekspedicije po južnem in severnem tečaju in v puščavah pogosto težje in nevarnejše. Kot najtežjo alpinistično izkušnjo pa še vedno izpostavlja vzpon na Nanga Parbat 1970, kjer se je ob vrnitvi z gore smrtno ponesrečil njegov brat Günther.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • mimi129 / 08.05.2018. ob 14:06 0 0

    Ja, alpinizem je danes postal poligon za nečimrnost, če sploh lahko še govorimo o alpinizmu v pravem pomenu besede . Lahko bi rekli, da je postal dober produkt marketinga in potrošništva.

    0 0
delitve: 24
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin