Četrtek, 13. 10. 2022, 6.00
2 leti, 2 meseca
Čudež v Andih
50 let od letalske tragedije, ki je zaradi svoje zgodbe osupnila svet #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,44
1
Danes mineva pol stoletja od letalske nesreče urugvajskih igralcev ragbi moštva Stari kristjani. Preživeli so kar 72 dni čakali na pomoč v gorah, za preživetje pa uživali meso svojih mrtvih kolegov.
Danes mineva natanko 50 let od letalske nesreče, v kateri je v Andih zaradi slabega vremena strmoglavilo letalo z igralci urugvajskega ragbi moštva Stari kristjani in njihovimi najožjimi sorodniki. Od 45 potnikov na krovu jih je preživelo 16. Ti so kar 72 dni čakali na pomoč v zasneženih gorah, za preživetje pa uživali tudi meso svojih mrtvih kolegov. Glavna junaka tragedije, ki je v obliki filma in knjig obkrožila svet, sta Nando Parrado in Roberto Canessa, ki sta po desetih dneh pešačenja našla ljudi in tako rešila še preostale.
13. oktobra 1972 so se igralci urugvajskega moštva Stari kristjani v urugvajski prestolnici Montevideo vkrcali na vojaško letalo Fairchild. Namenjeni so bili proti Santiagu de Chile, glavnemu mestu Čila, kjer naj bi odigrali prijateljsko tekmo, ki pa so jo izpeljali šele 40 let pozneje. Vmes se je zgodilo marsikaj za običajne smrtnike nepredstavljivega.
50 let od letalske tragedije v Andih:
V skrajni sili so jedli meso pokojnih prijateljev
Letalo z urugvajskimi športniki je po odpovedi navigacije na letalu trčilo v goro El Sosneado blizu meje med Čilom in Argentino in strmoglavilo v Andih. Devetnajst potnikov je umrlo takoj, deset jih je zaradi lakote in poškodb umrlo pozneje.
Od 45 potnikov jih je preživelo 16. V skrajnih razmerah na višini 4200 metrov, ob mrazu, poškodbah in hudi lakoti so se zatekli k dejanju, ki so ga nekateri obsojali, drugi pa razumeli. Uživali so namreč meso svojih pokojnih prijateljev.
Odlomki iz filma Živi, posnetem po resničnih dogodkih v Andih:
Rešitelja Parrado in Canessa
Vse upe za preživetje so položili v dva izmed potnikov Nanda Parrado in Roberta Canesso, ki sta se peš odpravila po pomoč. Hodila sta deset dni, kar je odlično prikazano v filmu iz leta 1993 z naslovom Živi (Alive), ter naletela na ranč Sergia Catalana, ki ju je nahranil in poklical reševalce.
Nando Parrado 22. decembra 1972 po desetdnevnem iskanju civilizacije v družbi čilske policijske reševalne ekipe.
22. decembra 1972 je helikopter rešil polovico preživelih, naslednji dan še preostale. V bolnišnici v Santiagu de Chile so jim oskrbeli poškodbe, na voljo pa so imeli tudi psihiatrično pomoč.
Ostanke trupel umrlih potnikov so pozneje zažgali na kraju nesreče, enako so storili z ostanki letala.
Roberto Canessa obuja spomine na tragedijo:
"Trenutki, ko sem moral jesti meso s trupel, so najbolj žalostni v mojem življenju," je po poročanju AP ob 40-obletnici nesreče pripovedoval Canessa, ki je bil ob strmoglavljenju star komaj 16 let.
Parrado, drugi rešitelj potnikov, je povedal, da je po nesreči živel polno življenje. Užival ga je sicer previdno, a brez strahu.
Ob 40. obletnici nesreče so končno odigrali tekmo iz leta 1972
Neverjetno dogajanje, ki se ga je oprijelo ime čudež v Andih, je doživelo tudi svojo literarno in filmsko obliko. Vsako leto se ob obletnici nanj spomnijo tudi v čilski prestolnici Santiago de Chile, kjer ekipi Starih kristjanov in čilskega moštva priredita spominsko ragbi tekmo. Leta 2012, ob 40-obletnici nesreče, so igrali tudi člani urugvajske ekipe, ki so preživeli strmoglavljenje.
1