Zagrebu vrgel rokavico: Z mano bi bili v igri za napredovanje

Najuspešnejši slovenski trener, ki je z Gorenjem in Celjem večkrat postal slovenski prvak in že zdaj velja za najuspešnejšega trenerja v zgodovini slovenskega prvenstva, je konec lanskega septembra končal pestro trenersko obdobje na klopi večkratnega hrvaškega prvaka PDD Zagreb. Čeprav so se v tem času na njegovi mizi znašle že nekatere ponudbe, pa še ni našel tiste, ki bi ga povsem prepričala. "Lahko samo rečem, da sem v tem trenutku popolnoma spočit in pripravljen na delo v polni formi," pravi nekdanji rokometaš Gorenja, ki je tudi v karanteni veliko časa posvetil rokometu.

Karanteno je preživljal doma v Velenju. Foto: Vid Ponikvar/Sportida Kot kaže, so dnevi v karanteni vsaj za zdaj za nami. Kako ste se z dnevi v samoizolaciji spopadi vi?

Za nami je res turbulentno in drugačno obdobje. Po drugi strani pa, ko je v igri zdravje, je spoštovanje teh ukrepov še toliko bolj pomembno. Kljub temu da smo bili precej omejeni, smo z družino ta čas preživeli povsem normalno. Veliko smo se družili, za kar morda prej ni bilo toliko priložnosti, vpisal pa sem se tudi na turnir v spletnem taroku. Prebral sem nekaj knjig, veliko časa pa sem posvetil tudi gledanju in analiziranju rokometne igre, predvsem mlajših rokometašev tako v Sloveniji kot na tujem.

Čas je kljub vsemu kar hitro tekel. Ustrezal mi je mir. Zdaj se stvari spet hitro spreminjajo, kar pa mi ni všeč. Večina ljudi to sproščanje ukrepov po mojem mnenju dojema preveč lahkotno, kot da je že vse mimo, pa dvomim, da je temu tako, in res upam, da ne bo za nami prišlo še kaj hujšega.

Kaj pa rokomet? Koliko ste v stiku z njim? Od vaše zadnje trenerske službe je navsezadnje minilo že več kot pol leta.

Z rokometom sem bil ogromno v stiku skozi celotno sezono, tudi po tem, ko se je končala moja pot pri Zagrebu. Seveda kot gledalec in analitik. Pred epidemijo koronavirusa sem praktično pregledal vse evropske lige. Z vsakim dnem se naučiš nekaj novega. Tudi sam sem preučil določene variante, ki bi jih lahko v prihodnosti uporabil glede na sestavo ekip iz taktično-tehničnega vidika.

Nazadnje je vodil Zagreb. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Ko sva se pogovarjala nazadnje, ste dejali, da se ne boste več podajali v klube, ki ne bodo sprejeli vaših pogojev za delo. Kako je sicer trenutno z vašimi trenerskimi ambicijami?

Vizija za delo je v moji glavi še vedno ista, kot je bila. Tudi ne vem, zakaj bi to spreminjal. Kot sem že večkrat dejal, odprt in pripravljen sem za pogovor in delo z vsakim klubom. Predvsem mi je pomembno, da imajo ti klubi vizijo, željo po trdnem delu in dobro energijo. Želim si pogojev, pod katerimi bi lahko vsi skupaj ustvarjali pozitivno klimo, igralce in posledično tudi dobre rezultate, in od tega ne bom odstopal.

Morda obstaja celo kakšen klub, ki se boji navezati stik z mano oziroma razmišlja o enormnih številkah za sklenitev pogodbe in se posledično takoj ustraši. Pogosto namreč slišim, da "klubi pa zame nimajo denarja". Velikokrat sem že rekel, da res ni vse v denarju, ampak marsičem drugem. Zato bi lahko sprejel tudi ponudbo kluba, ki morda o meni ravno zaradi financ sploh ne razmišlja. Vse je v dobri komunikaciji. Lahko samo rečem, da sem v tem trenutku popolnoma spočit in pripravljen na delo v polni formi.

Bi potem morda sprejeli tudi ponudbo kakšnega slovenskega kluba, tudi če ta ne bi bil finančno na tako visoki ravni, bi Sprejel bi tudi ponudbo katerega izmed slovenskih klubov. Foto: Vid Ponikvar/Sportida pa sprejel vse vaše druge pogoje?

Zelo dobro vprašanje. Takšno ponudbo bi sprejel z velikim veseljem. To mi nikakor ne bi bilo izpod časti, kot mislijo nekateri. Če smo s klubom na isti valovni dolžini, potem sem pripravljen trdo zagristi v delo in trdo garati. Verjamem, da tudi rezultat potem ne bi izostal.

Če ostaneva pri slovenskem rokometu. Državno prvenstvo se je končalo predčasno, naslova prvaka pa so se predčasno veselili Celjani. Zasluženo?

S tekmovalnega in športnega vidika ta predčasen konec zagotovo predstavlja veliko dilemo. Celjani so brez dvoma letos pokazali največ in so po tej plati zasluženo postali državni prvaki. Zbrali so se vsi klubi, ki so soglasno sprejeli, da se naslov prvaka podeli Celjanom ob predpostavki, da iz lige nihče ne izpade. To gre morda komu v nos, kajti če je razglašen prvak, potem je logično, da nekdo iz lige tudi izpade. A jaz mislim, da je tako kar prav, čeprav bi lahko sprejeli tudi tretjo različico, tako kot so jo v nekaterih državah, kjer so razveljavili prvenstva in bodo v boju za evropska tekmovanja delovali na podlagi pretekle sezone. A pri nas so bili vsi klubi v soglasju, zato tu ni nič spornega.

Jaz sem na začetku sezone sicer predvideval, da se bodo z ramo ob rami za naslov prvaka borili rokometaši Celja, Gorenja in Ribnice. Hitro se je izkazalo, da so Velenjčani iz takšnih in drugačnih razlogov izgubili stik z vodilnimi, so pa lepo predstavljali Slovenijo v Evropi. Enako tudi Celje. A je tu vmes znova posegel koronavirus. To sezono v Sloveniji sem spremljal zelo podrobno, veliko pozitivno presenečenje so zagotovo rokometaši Trebnjega, ki je bilo res dobro vodeno. Tudi Ribnica je ponovila lanski uspeh in lepo držijo kontinuiteto dobrih rezultatov. Mogoče sem več pričakoval od Maribora.

Sportal "Gorenje? Sredstva so nam znižali že dolgo nazaj."

Kako pa komentirate odločitev, da se bo tekmovanje drugo leto razširilo na 14 ekip? Kako bo to po vašem mnenju vplivalo na kakovost rokometa, ki, če smo iskreni, tudi zaradi nižanja sredstev v zadnjih sezonah ni na ravno najvišji ravni?

Vsekakor imate prav. Iz leta v leto je stanje slabše. Tu so klubi, ki se iz leta v leto borijo z nizkimi sredstvi, ki jih dobijo za rokomet. V večini je v vseh klubih proračun vsako leto malce manjši. To je bilo že pred epidemijo, zdaj pa bo ta finančna kriza skoraj zagotovo še bolj zarezala v klube in šport na splošno. Res upam, da bo ta manko čim manjši, saj bo drugače temu sledilo še več odhodov mladih igralcev v tuje klube. Posledično bo zato treba še bolj garati, da se bo znova vzpostavil ta kult slovenske lige, ki ga je ta nedvomno imela v zadnjih dvajsetih letih in verjamem, da ga še ima.

Verjamem, da bo slovenska rokometna stroka, ki je po mojem mnenju med najboljšimi na svetu, znala nadaljevati trend dobrega rokometa in da bo kljub finančnemu primanjkljaju z marljivostjo rokometno igro držala na visoki ravni. A v nedogled tudi to ne bo šlo, zato res upam, da se bo finančno stanje z leti popravilo ali vsaj obdržalo na neki solidni ravni.

Celje je vrnil na pota stare slave. Foto: Urban Urbanc/Sportida

V nekaterih drugih državah so se prvenstva končala brez končnih odločitev. Tako je na primer tudi vaš nekdanji klub Zagreb brez boja prvič ostal brez naslova hrvaškega prvaka, hkrati se jim ni uspelo uvrstiti osmino finala lige prvakov. Torej klub kljub menjavi na trenerskem mestu po vaši menjavi ni dosegel želenih ciljev. Kje vidite razloge za neuspeh?

Natančno vem, kakšni so bili cilji Zagreba. Igrali so le prvi del lige SEHA in ligo prvakov, zaradi epidemije koronavirusa pa na Hrvaškem ni bil odigran niti en krog končnice. Osnovni cilji kluba so bili zaključiti turnir četverice lige SEHA, uvrstitev v osmino finala lige prvakov in pa obe domači lovoriki. Ekipa je bila dobro sestavljena. Jaz na žalost priložnosti nisem dočakal. Sem pa prepričan, da če bi ostal na trenerskem stolčku, bi bil Zagreb debelo v igri za napredovanje v ligi prvakov. Nenazadnje lahko rečem, da je Zagreb v času, ki sem ga preživel tam, kazal določene smernice dobre igre in tistega, kar sem si sam želel. Ključni mesec za ligo prvakov je bil november, ki pa ga jaz na klopi nisem več dočakal.

Izkušnja v Zagrebu je bila zame zelo zanimiva, bilo je veliko lepih trenutkov še v sezoni, ki sem jo tam preživel pred svojim odhodom. Osvojili smo obe domači lovoriki, prebili smo se v izločilne boje lige prvakov. Iz te izkušnje črpam le pozitivne stvari, bila je zelo dobra šola tudi za naprej. Spoznal sem ogromno zanimivih ljudi.

Nad odločitvami EHF je ogorčen. Foto: Vid Ponikvar Če se dotakneva še ene od najbolj bizarnih odločitev  v tej sezoni. EHF je odločil, da bo končal turnir četverice lige prvakov šele decembra. Precej nelogična odločitev, kajne?

Celotna situacija je, milo rečeno, smešna. EHF je prav tako določil potnike na final four, kar je s športne in tekmovalne plati povsem nezaslišano. S tem so vodilni na zvezi prikrajšali marsikatero ekipo, ki bi si to udeležbo na zaključnem turnirju prav tako zaslužila. Iskreno povedano, celotna zadeva nima prav nobene zveze s športom. Še vedno ne razumem, kako bo to nekakšna sezona v sezoni. Predvidevam, da bo nova sezona, če le ne bo kakšnih novih izbruhov virusa, zaživela. Fantje bodo igrali tekočo sezono lige prvakov, nato bodo to prekinili in igrali zaključni turnir pretekle sezone. Tega res nisem videl še nikoli v nobenem športu.

Podobno je z določitvijo potnikov na januarsko svetovno prvenstvo brez bojev. Seveda sem vesel, da se je Slovenija kvalificirala, a s športnega vidika bi se lahko zgodilo, da bi bili tudi mi na napačni strani in bi se o tem zagotovo pogovarjali drugače in bolj na glas. To se lahko zgodi le v rokometu. Nisem pravi naslov, da bi vedel, kdo se je tako odločil. To se mi res ne zdi prav in tega ne podpiram.

Kljub vsemu se dogajanje v svetu vrti naprej. Kakšne želje imate za prihodnost?

Želim si, da se šport čim prej vrne. Da bomo znova uživali v dobrih igrah, tudi jaz za zdaj še kot gledalec. A zdravje vseh nas mora biti ves čas na prvem mestu in temu morajo slediti tudi ukrepi, da bo vse skupaj tako varno, da ne bo še kakšnih ponovnih ali celo hujših pandemij. Na vse skupaj gledam pozitivno in res si želim, da se življenje čim prej vrne v prave tirnice. Res si želim, da nas bodo športniki kmalu znova razveseljevali z dobrimi igrami in športnimi boji na igrišču.

Preberite še:

Sportal Rokometa v Španiji ne bo več, Barcelona prvak

Sportal Nekdanja krimovka odšla v Podgorico

Sportal Slovenke v četrtem bobnu