Slovenski rekorder rokometne copate dobesedno obesil na klin #video

Sportal Reprezentančni rekorder odigral zadnjo tekmo

Starejši izmed bratov Žvižej je bil dolga leta zaščitni znak reprezentance in eden izmed vodij na igrišču in v slačilnici. Od reprezentančnega dresa se je poslovil po evropskem prvenstvu na Poljskem leta 2016, v njegovo reprezentančno biografijo so poleg številnih evropskih in svetovnih prvenstev vpisane tudi olimpijske igre v Atenah. Kariero je končal v Nemčiji pri Mindnu.

Žvižej o najlepših trenutkih v karieri:

"Kariero bi lahko podaljšal še za kakšno leto ali dve, a glavno je, da sem jaz tisti, ki reče, zdaj je dovolj, in nisem prisiljen v končanje svoje športne poti. Kar nekaj časa sem se pripravljal na ta korak, v Nemčiji sem imel dovolj časa, tudi trenažni proces mi je omogočal, da celotna sezona zame ni bila preveč naporna. Želim si poskusiti še kaj novega, zato se mi zdi moja odločitev pravilna. Prav je, da gremo z igrišča takrat, ko še lahko normalno gremo," je prepričan Žvižej, ki je rokometno žogo profesionalno metal kar 22 let.

Pa je res konec? "Verjetno bi zavrnil tudi najboljšo možno ponudbo (smeh, op. p.). Za zdaj res ne razmišljam o tem, da bi se spet vrnil na rokometno igrišče. Če bi bila res kakšna nora ponudba, bi morda razmislil, a sem prepričan, da se to ne bo zgodilo. Moja odločitev je dokončna. Rokometne copate sem dobesedno obesil na klin v garderobi v Ludwigshafnu. Lahko se pogovarjamo o kakršnikoli drugi pomoči pri rokometu, v igri pa bom zadnje dejanje naredil 24. oktobra, potem pa je konec," je pečat svoji karieri dodal Žvižej.

Luka Žvižej je kar deset sezon preživel v Celju. Foto: Martin Metelko/Sportida

Ostal brez reprezentančne medalje

Otrok celjske rokometne šole je večino kariere preživel v dresu domačega Celja, igral pa je tudi za Teka Cantabria, Barcelono, Pick Žvižej ima izjemno lepe spomine na igranje za Barcelono. Foto: Twitter - Voranc Szeged, Maribor Branik in nazadnje nemški Minden. Ko danes pogleda nazaj, ne bi ničesar spreminjal.

"Zagotovo bi lahko kaj naredil drugače, a kolikor se poznam, ne bi nič spreminjal. Vsaka odločitev, ki sem jo storili, se je najbrž veliki večini zdela nesmiselna ali nepremišljena. Vedno grem na polno, zame vmesna pot ne obstaja. Vedno sem stremel k svojim ciljem in to se je na koncu tudi pokazalo. Ko sem prvič videl igrati nekdanjega hrvaškega rokometaša Patrika Ćavarja, ki je bil in je še vedno moj idol, ko je prestopil v Barcelono, sem si že takrat dejal, da nekoč hočem igrati za Barcelono. Takrat še sploh nisem igral za člane, a želel sem si vsaj enkrat zaigrati v Palau Blaugrani, pa čeprav samo na treningu," se spominja Žvižej.

"Čez nekaj let se je zgodba obrnila, tudi moja zgodba v Španiji je bila zelo zanimiva. Tudi ko sem igral za Cantabrio, sem si želel biti v Barceloni, in nedolgo zatem se mi je želja uresničila. Ko sem izvedel, da bom igral za Barcelono, nisem smel tega nikomur povedati kar dva meseca, saj je novico najprej želel obelodaniti klub. Skoraj me je bilo konec. Nato smo osvojili evropski klubski naslov, izpolnile so se mi sanje," se spominja in dodaja: "Ciljev se nikoli ne bojim, vedno jih imam visoko postavljene in normalno je, da se pojavijo tudi kakšne ovire, ki jih potem preskočiš," pravi.

V bogati zbirki dosežkov mu manjka le reprezentančna kolajna. "Žal mi je, da na reprezentančni sceni nisem osvojil nobene kolajne, na četrto mesto na svetovnem prvenstvu v Španiji 2013 pa sem vendarle izjemno ponosen, kot da bi osvojil odličje najbolj žlahtnega leska," je dejal Žvižej, ki se bo po koncu sezone vrnil v svoj matični klub iz mesta ob Savinji.

Selitev v domače Celje

Za slovensko izbrano vrsto je dosegel 702 zadetka. Foto: Reuters Žvižej bo zdaj okrepil celjsko ekipo, ki skrbi za vse aktivnosti ob igrišču in za njim. "Delal bom tako s prvo ekipo kot z mladimi. Poskusil si bom pridobiti veliko znanja, ki bo potrebno za moje nadaljnje delo, hkrati bom tu poskušal izkoristiti izkušnje in vse, kar sem doživel in videl v zadnjih 22 letih. To bom poskušal prenesti tudi na druge in verjamem, da bo to prava pot za nov začetek. S Celjani smo se hitro uskladili in dogovorili za sodelovanje. Dela se že zelo veselim," pravi Žvižej, ki se tudi v nadaljevanju svoje poti vidi ob robu igrišča.

"Vleče me v trenerske vode, saj je to tudi povezano z delom, ki ga bom opravljal v Celju. Bolj me vleče ob igrišče kot v pisarno. Za zdaj se moramo še dokončno vse dogovoriti, se pa lahko zgodi, da bom tekme spremljal na trenerski klopi. Poskušali bomo peljati naprej zgodbo z domačimi igralci in domačim strokovnim štabom. Znanja imamo dovolj, izkušnje bomo še vpeljali, material imamo, zdaj pa bo treba na delo," je polno motiviran slovenski rokometaš, ki je Celje kot igralec zadnjič zapustil maja leta 2017.

"Pred dvema letoma sem ob odhodu iz Celja verjel, da lahko dobim še kakšno boljšo ponudbo, kar se je na koncu izkazalo za pravilno. Zdaj, ko smo se ponovno dobili, smo se hitro našli. Ni bilo ne prvič ne zadnjič, da sem takrat odšel iz Celja. Zdaj sem se tretjič vrnil v klub. Takšni odhodi so za profesionalni šport povsem normalni. Igralci in trenerji prihajajo in odhajajo," pojasnjuje Žvižej, ki se neizmerno veseli vrnitve v okolje, kjer se je vse začelo.

Novico o koncu kariere je najprej oznanil na družbenih omrežjih:

"Vedno se je lepo vrniti v domači klub, kjer lahko nadaljuješ svoje delo in si na ta način pridobiš zaupanje. Delati za najboljši slovenski rokometni klub je nekaj, kar si lahko samo želiš. Pred tem sem že nameraval ostati v Celju, a so se stvari zgodile, kot so se. Že ob mojem zadnjem odhodu smo se pogovarjali, da obstaja možnost, da se vrnem v klub. Našli smo skupno pot in cilje, zato je zadeva zdaj še toliko lažja," pripoveduje Žvižej, ki je v članski ekipi Celja preživel deset sezon, je četrti najboljši strelec v zgodovini kluba (1.392 zadetkov) in četrti na večni lestvici nastopov (396).

Oktobra še zadnjič proti golu

Starejši od bratov Žvižej bo oktobra na Rokometni simfoniji skupaj z Urošem Zormanom in nekdanjimi soigralci in nasprotniki še zadnjič vrgel proti golu. "Igralsko pot sem zaključil, me pa čaka še ena zelo pomembna stvar. Še naprej treniram in hočem biti pripravljen, saj želim svojo zadnjo tekmo na Rokometni simfoniji proti Urošu Zormanu zmagati. Lahko povem, da bodo v Celju vse največje rokometne zvezde. Vsi tisti prijatelji, s katerima sva z Urošem igrala, bodo tam. Res si želim, da bo to spektakel, ki bo imel doseg tudi širše, ne le v Sloveniji, in mislim, da kaj takega v rokometu sploh še ni bilo," pravi Žvižej, ki glede imen vseh udeležencev ostaja skrivnosten.

Skupaj z Urošem Zormanom bosta poslovilno tekmo odigrala 24. oktobra. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Svojo zadnjo tekmo bo tako skupaj z Zormanom odigral 24. oktobra, v družbi svojih prijateljev in največjih svetovnih rokometnih zvezdnikov. Na dogodek so povabljeni številni nekdanji in zdajšnji rokometaši, kot so Nikola Karabatić, Dejan Perić, Aleš Pajovič, Uwe Gensheimer, Luc Abalo, Edvard Kokšarov, Vid Kavtičnik, Renato Vugrinec, Sergej Rutenka, Iker Romero, Blaž Janc in mnogi drugi.

Sportal Rokometna velikana še zadnjič v ritmu simfonije #foto