"Najboljša tekma Francije vseh časov"

Finale je bil v določenih delih tekme skorajda dolgočasen, tako dominantni so bili Francozi pred 14 tisoč danskimi navijači v Herningu, kjer je bilo vse pripravljeno za slavje rdeče-belih. A olimpijski prvaki se niso dali. V danska vrata je padalo z vseh strani, čeprav so Francozi na prvenstvo pripeljali pomlajeno zasedbo. Večkrat so imeli že deset golov prednosti, kar je za finalne tekme velikih turnirjev, če izvzamemo lansko svetovno prvenstvo, dokaj neobičajno.

Novi morasti finale za danskega selektorja Ulrika Wilbeka po lanskem v Barceloni, ko je Španija Dansko povozila s 16 goli razlike. Tokrat je bilo razlike "le" devet, Francozi pa so skorajda leteli po igrišču. Uspevalo jim je domala vse, česar so se lotevali. Čeprav bi po polfinalu s Hrvaško marsikdo lahko sklepal, da ima na domačem prvenstvu Danska pripravljeno avtocesto do zlata.

Selektorja v presežnikih

"Mislim, da je bil to najboljši finalni nastop naše reprezentance v zgodovini francoskega rokometa. Vedeli smo, da je Danska mlada ekipa in da bo pod pritiskom zaradi pričakovanj celotne države," po tretjem evropskem naslovu Francije ni skrival zadovoljstva selektor Claude Onesta.

Wilbek se je v nasprotju s finalom lanskega SP tokrat le pojavil na tiskovni konferenci. "Način, na katerega je danes igrala Francija, je izjemen. Verjetno so odigrali svojo najboljšo tekmo vseh časov. Srečanje smo začeli zbrano, a smo naleteli na neprehodno oviro. V precejšnjem zaostanku smo bili že po petih, šestih minutah. Videl sem, da so igralci živčni, in vzel minuto odmora. V preostalih treh četrtinah srečanja smo igrali odlično v napadu, a tekma je bila že končana. Naredili smo jo malo bolj zanimivo, kar pa ni bilo dovolj za najboljšo ekipo na svetu," je priznal danski selektor, ki je žel slavo tako na ženski kot moški klopi, a pogorel v finalu pred domačimi navijači.

Neki novi fantje

Še posebno vrednost francoski naslov dobiva ob dejstvu, da so imeli pomembne vloge nekateri igralci, ki so bili prvič na prvenstvu ali do zdaj v izbrani vrsti niso bili ravno pogosti gostje. Najbolj izstopajoči takšen primer je bil levoroki Valentin Porte, soigralec Mihe Žvižeja pri Toulousu, ki veliko časa preživi na krilu. Na prvenstvu pa se je, sodeč po raznovrstnosti njegovih rešitev in pogumu, zdelo, kot da ta 23-letnik zunanjega igra že od vekomaj. Predstavila sta se tudi Luka Karabatić, mlajši brat Nikole, in Igor Anić. Francija je vsaj delno ovrgla tezo, da igra rokomet le na moč.