SiolNET. Sportal Rokomet
7,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sobotni intervju: Ljubomir Vranješ

Miroljubni Šved ob prihodu v Slovenijo doživel presenečenje

7,30

termometer

slovenska rokometna reprezentanca, trening, Ljubomir Vranješ
Ljubomirja Vranješa čaka drugo evropsko prvenstvo na klopi Slovenije. Foto: Grega Valančič/Sportida

Slovensko rokometno reprezentanco še manj kot teden dni loči od nastopa na evropskem prvenstvu, na katerem bo Slovenija branila četrto mesto izpred dveh let. Ravno na tistem turnirju je na slovenski klopi debitiral Šved srbskih korenin Ljubomir Vranješ, ki bo tudi tokrat poveljeval slovenski barki. Z 48-letnim nekdanjim rokometašem smo se v tokratnem sobotnem intervjuju ozrli na zadnji dve leti, hkrati pa smo pogled usmerili tudi naprej proti prihodnosti.

Slovenska rokometna reprezentanca bo v četrtek odigrala prvo tekmo na letošnjem evropskem prvenstvu. Slovenski rokometaši se bodo na Madžarskem v prvem delu srečali s Severno Makedonijo, Črno goro in Dansko. Novega velikega tekmovanja na slovenski klopi se v teh negotovih časih veseli tudi trener Ljubomir Vranješ, ki je ravno na evropskem prvenstvu pred dvema letoma s Slovenijo osvojil četrto mesto, kar je še danes njegov največji dosežek na slovenski klopi.

Kot pravi miroljubni Šved srbskih korenin, se je v zadnjih dveh letih na slovenski klopi naučil veliko. Rokometni poliglot, ki med drugim govori švedsko, srbsko, angleško, špansko in nemško, je med drugim spoznal slovenski značaj, hkrati pa je z vodilnimi na Rokometni zvezi Slovenije začel z gradnjo dolgoročnega procesa, ki bo po njegovem mnenju poskrbel, da se Sloveniji tudi v prihodnosti ne bo treba bati za rokometne uspehe. Nekdanji trener Flensburga, s katerim se je povzpel tudi na evropski prestol, sploh v teh negotovih časih o rezultatskih pričakovanjih kot vedno ni želel govoriti. "Nimamo reprezentance, ki bi bila številka ena, a vedno lahko presenetimo. V trenutni situaciji pa je to še toliko bolj mogoče," je prepričan Vranješ, ki smo ga zmotili med pripravami v Zrečah.

Sobotni intervju

Pred kratkim sta minili ravno dve leti od vašega debija na slovenski klopi. Če bi morali izluščiti - kaj ste se v tem času naučili? Gre za kar dolgo obdobje.

Ja gre za dolgo obdobje, a hkrati tudi kratko, saj kot reprezentančni trener ne preživiš toliko časa z igralci kot sicer v klubih. Vzel sem si čas, da sem spoznal državo, da sem spoznal značaj ljudi tu, kar se mi zdi zelo pomembno. A še vedno se učim (smeh, op. p.). Zanimivo je, kako se ljudje različno odzovejo na sporočila, kako se odzovejo na način, na katerega z njimi komuniciraš, in kako moje vodenje ekipe procesirajo igralci. Vse to je povsod drugače. Zato sem moral spoznati "slovenski značaj", da lahko z igralci komuniciram na pravi način, da me ti zares razumejo in sprejmejo kot trenerja in da jaz njih sprejmem kot igralce. To je zapletena zadeva, ne govorim le o Sloveniji, gre za povsem splošno stvar.

Ljubomir Vranješ je decembra leta 2019 postal selektor rokometne reprezentance. Ljubomir Vranješ je decembra leta 2019 postal selektor rokometne reprezentance. Foto: Grega Valančič/Sportida

Kakšen pa je karakter te reprezentance?

V Sloveniji je razmišljanje nekoliko drugačno kot v nekaterih balkanskih državah, kjer imajo nekatere ekipe res trdno mentaliteto in res verjamejo v svoj uspeh. Tu je vse skupaj malce drugače in tudi sami igralci pravijo, da je tako. To ni skrivnost in ni nič slabega. Drugače ne pomeni, da je slabo ali dobro, je pač drugače. Moja naloga je, da jih pripravim do tega, da verjamejo in zmagujejo na tekmah. Nekatere stvari je težko spremeniti. V rokometu gre predvsem za ekipni karakter, v tem moštvu pa s tem nimam težav. Kot skupina so ti igralci zares močni in to mi je všeč.

Mogoče v tej ekipi ni rojenega vodje, ki bi za sabo potegnil celotno ekipo, ne le na igrišču, ampak tudi zunaj terena. V slovenski reprezentanci k cilju stremi celotna ekipa in tega kot trener prej nisem bil navajen. Prej sem delal z ekipami, kjer mi jih kot trenerju ni bilo treba "potiskati" in ves čas motivirati. Igralec se mora znati motivirati tudi sam, s tem pa potem vpliva tudi na ostale. Mora znati prevzeti odgovornost. V slovenski reprezentanci, no, pa ne samo tu, tudi še v mnogih drugih ekipah, je odgovornost le na trenerju. S tem nimam težav, zato sem trener. A da zmagaš tekme, potrebuješ tudi igralce, ki znajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Glede tega se še vsi učimo in delamo na tem.

Navdušen je nad Slovenijo. Navdušen je nad Slovenijo. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Kaj pa ste se v teh dveh letih naučili o Sloveniji kot državi?

Bil sem v Ljubljani in se zaljubil v to mesto. Res je lepo. Bil sem tudi v drugih delih države, videl sem veliko, ljudje so zares prijazni, odprti. To mi je všeč. Veliko smo se pogovarjali tudi o rokometu, ljudje imajo veliko mnenj, zakaj se nekatere stvari dogajajo, veliko komentirajo tudi strokovnjaki, a nihče ne ve, kaj se zares dogaja v ozadju.

Kot ste omenili, ste bolje spoznali tudi slovensko javnost, ki od športnih ekip ves čas pričakuje največ. V nasprotnem primeru ponavadi puščice letijo iz vseh smeri.

Tega res ne spremljam in se s tem ne obremenjujem. Osredotočen sem le na svoje delo in delo moje ekipe.

Na slovensko klop ste se usedli ravno ob začetku epidemije koronavirusa, ki je v zadnjih dveh letih povsem spremenila svet. Kako je to vplivalo na vaše delo in življenje?

Ni optimalno. Res je izziv delati v takšnih pogojih, kot jih imamo zadnji dve leti. Še posebej zato, ker delamo z ekipo ljudi, ker delamo v nekakšnem "šovbiznisu", kjer so navijači in oboževalci res zelo pomemben člen. Zahtevno je že spraviti ekipo skupaj, a za vse je isto. Tu je še toliko bolj pomembno odgovorno ravnanje vsakega posameznika v ekipi. Kako se ravnajo v zasebnih okoliščinah. Ko smo skupaj, veljajo določena pravila, a težava lahko nastopi, ko ekipa ni skupaj.

Tadej Kljun se je poškodoval na tekmi s Hrvaško. Tadej Kljun se je poškodoval na tekmi s Hrvaško. Foto: Grega Valančič/Sportida

Tudi v reprezentanci je skrb ves čas prisotna. Igralci so bili prosti za novo leto in v tistih dneh, ko nismo skupaj, imam vedno povišan srčni utrip (smeh, op. p.). Zame je pomemben vsak igralec, vsak ima vlogo v ekipi. In če manjkata le eden ali dva igralca, se porušita celoten sistem in struktura, ki ju gradimo pred evropskim prvenstvom. Izgubili smo že Kljuna, težave ima tudi Grošelj, Lesjak ima koronavirus, tako da ni optimalno. A imamo še nekaj dni za priprave, ves čas moraš ostati kreativen in iskati rešitve.

Mislite, da bo zaradi trenutnih razmer s koronavirusom in številnimi poškodbami v nekaterih reprezentancah to prvenstvo še bolj nepredvidljivo, kot so bila vsa do zdaj?

Absolutno. Pred nekaj dnevi, meseci bi v krog favoritov zagotovo uvrstil Dansko, Španijo, Švedsko in Madžarsko. Danes, ko se je zgodilo že marsikaj in ko prebiram novice, težko rečem, kdo je zares favorit. Če pogledamo samo Francijo, jim manjka skoraj deset igralcev. Težko je napovedati karkoli. Imamo še nekaj dni pred začetkom prvenstva, delamo načrte in lahko se vse poruši dan ali dva pred začetkom turnirja.

Zato moramo ohranjati odprto miselnost, ves čas imamo v ozadju naših misli, kaj če nekdo ne bo mogel igrati. Zato moram imeti v glavi 20 različnih scenarijev. To je včasih zares težko.

Pa ste se kot trener že navadili na to novo realnost ali ste zaradi tega še toliko bolj nervozni?  "Moramo ohranjati odprto miselnost, ves čas imamo v ozadju naših misli, kaj če nekdo ne bo mogel igrati. " "Moramo ohranjati odprto miselnost, ves čas imamo v ozadju naših misli, kaj če nekdo ne bo mogel igrati. " Foto: Grega Valančič/Sportida

Ne smemo in ne moremo si privoščiti, da bi nas takšne stvari vrgle s tira. Sprijazniti se je treba s situacijo in iz tega izvleči najbolje. Tu je sicer vedno pritisk rezultata, saj smo trenerji ocenjeni le po tem. Vendar hočem, da ostanemo realni. Nimamo reprezentance, ki bi bila številka ena, a vedno lahko presenetimo. V trenutni situaciji pa je to še toliko bolj mogoče.

Rad si postavljam cilje, ki so realni. In naš prvi realni cilj je zmaga proti Severni Makedoniji. A če pogledamo že Makedonce in njihove prve tekme na velikih turnirjih, so do zdaj še vedno presenetili. So verjetno najslabši prvi nasprotnik, ki bi si ga lahko želeli. Tega se zavedamo in se na to pripravljamo. Poskušamo se prilagoditi vsaki situaciji. Pomembno je, da ves čas ostajamo realni in da fantje hkrati ves čas verjamejo, da je možno prav vse.

Vem, da ne marate napovedovati rezultatov in ciljev, a kaj bi se po vaše moralo zgoditi na prvenstvu, da bi na koncu dejali: "S tem smo zadovoljni"?

Ne bom govoril o rezultatu, ampak bodo v ospredju naše predstave na parketu. Kot trener potrebuješ rezultate, a verjamem, da bo z dobro igro prišel tudi rezultat. Igra fantov je zares pomembna, tako kot je pomembno, da ves čas napredujejo. Zadovoljen sem že z napredkom, ki so ga fantje pokazali med novembrsko tekmo s Hrvaško in to, ki so jo odigrali ob koncu leta. Tega si želim in tako želim delati. S tem se morajo spopasti tudi igralci, saj si nekateri, predvsem starejši, želijo predvsem dobrega rezultata. A treba je biti potrpežljiv, z napredkom pa bo prišel tudi rezultat, prej kot slej.

Mislite, da tej ekipi potemtakem manjka potrpežljivosti?

Nekaterim igralcem ja, nekaterim ne. Nekateri rokometaši to povsem razumejo in imajo dober pogled na stvari. A še enkrat, možno je prav vse in v tem trenutku, če bomo zdravi in brez poškodb, lahko igramo rokomet na najvišjem nivoju. A res se nam mora vse poklopiti. Potrebujemo disciplino, ne moremo ves čas igrati le na kreativnosti. Potrebujemo dober načrt naše igre, v obrambi moramo biti agresivni ves čas, ne le takrat, ko to jaz glasno zahtevam. Seveda pa sta tu še volja in želja po dobrem rezultatu, tako na individualni ravni kot na ravni ekipe.

13. januarja bo Slovenija odigrala prvo tekmo na EP. 13. januarja bo Slovenija odigrala prvo tekmo na EP. Foto: Grega Valančič/Sportida

Kako ste sicer zadovoljni s potekom teh priprav? Nekaj dni vam je še ostalo.

Zadovoljen sem. Kot sem rekel, ves čas napredujemo. Časa ni veliko, a trdo delamo. Edina negativna zadeva v zvezi s tem je, da nam manjkajo pripravljalne tekme. Na njih se najbolje vidijo slabe in dobre lastnosti ekipe. Po odpovedanih tekmah z Italijo smo se odločili, da priredimo medsebojne tekme med igralci, na podlagi njih se bomo potem tudi odločili za dokončen seznam potnikov za evropsko prvenstvo.

Zame je zelo pomembna individualna forma igralcev, še bolj pa to, kako to oblikujemo v ekipno predstavo. Nekateri igralci bodo morali narediti še korak naprej v svojih individualnih predstavah, a to se ne more zgoditi v enem tednu ali desetih dneh, nekateri so že odlično pripravljeni. A če želimo zmagati, bomo potrebovali vse. Vključiti moramo vse igralce in vse njihove igralske prednosti. Tu imamo še veliko prostora za napredek.

Na čem pa je trenutno poudarek pri vašem delu?

Trenutno vse poteka po načrtu. Vse imamo organizirano od prvega do zadnjega dneva priprav, a sproti vidimo, kje nam še manjka in na čem moramo največ delati. Zame je zelo pomembna osredotočenost na obrambo in s tem sem zadovoljen, a nekaj lukenj je še vedno. Nekaj težav je še v nekaterih individualnih zadevah, ki jih moramo do prvenstva popraviti, drugače bo ekipa trpela. Kljub temu verjamem, da nam bo uspelo.

Dean Bombač ni dobil mesta v reprezentanci. Dean Bombač ni dobil mesta v reprezentanci. Foto: Guliverimage Pred prvenstvom je v bilo v javnosti kar nekaj negodovanja, ker v reprezentanci ni nekaj velikih imen, kot so npr. Dean Bombač, Klemen Ferlin, Matej Gaber. Kako sicer sprejemate odločitve o spisku igralcev glede na to, da je spekter slovenskih igralcev zares širok?

Matej Gaber in Klemen Ferlin sta poškodovana, Dean Bombač pa ni imel stoodstotne želje po igranju. Če ne prideš na priprave visoko motiviran, potem je bolje, da se ponudi mesto v reprezentanci nekomu, ki si tega zares želi.

Pri takšnih odločitvah je vedno govora le o rokometu. Gre za skupino 19, 20 ljudi. Pomembna je celotna slika. V ekipi morata biti harmonija in hierarhija, vsak mora natanko vedeti, kakšna je njegova vloga v ekipi in kako celotna zadeva deluje skupaj. Potem šele nastopi rokomet, to je pravzaprav lažji del. Zahtevnejši del je pred tem. Pomembno je tudi, kako se ekipa ujame zunaj parketa. Raje bi vzel igralca, ki ima morda manj individualne kakovosti, pa je odličen za ekipo, kot boljšega igralca, ki se ne "vklopi". Vsak igralec je dober, odločijo malenkosti, te malenkosti pa lahko potem pomenijo tudi odličje.

Po odhodu Uroša Zormana imate tudi novega pomočnika, to je postal Gregor Cvijić. Do sprememb je prišlo tudi na nekaterih drugih mestih v strokovnem štabu. Kako ste zadovoljni?

Vse je odlično. Kot trener lahko dam same pohvale. Okoli sebe imam rad pozitivne ljudi, pa tudi take, ki se zavedajo, da moramo takrat, ko ne gre, delati še bolj trdo, da pridemo na pravi nivo. Rad imam take ljudi okoli sebe. In če gre vse po načrtu, uspeh ni daleč. Vesel sem, da je Slovenija na poti gradnje nečesa velikega. Ne gre le za fante, ki so zdaj v reprezentanci, hočem imeti tudi strukturo zunaj reprezentance, pa tudi pri mladih talentih, ki si vtirajo pot na olimpijske igre 2028. In prav to se dogaja. Najverjetneje me takrat ne bo več v reprezentanci, a za prihodnost slovenskega rokometa je bil to pomemben korak. Vesel sem, da sem lahko del tega in da se to dogaja, saj slovenski rokomet to potrebuje tudi za prihodnost. Ni pomembna le sedanjost, temveč tudi pogled v prihodnost.

Uroša Zormana je zamenjal Gregor Cvijić. Uroša Zormana je zamenjal Gregor Cvijić. Foto: Vid Ponikvar

V preteklem letu ste si ogledali tudi veliko število tekem slovenskega rokometnega prvenstva. Kaj ste videli na teh obračunih in kaj menite o kakovosti slovenske lige?

V ligi igrajo dobri igralci, kvalitetni. Kot sem opazil, mora vsak trener v ligi zmagovati tekme. Na koncu štejejo le zmage. Sam pa včasih vidim stvari z druge perspektive. Včasih se vprašam, če na tekmi vodiš z desetimi goli razlike, zakaj ne daš priložnosti mlajšim igralcem. Ne vem, kako stvari potekajo, zato ne smem soditi. Ogledal sem si tudi nekaj tekem mlade reprezentance in tudi tam je nekaj dobrih igralcev. A mladi rokometaši potrebujejo pomoč in na tem smo začeli delati. V Sloveniji so bili vedno dobri igralci, Slovenija je dežela dobrih rokometašev, zato se ne bojim, da trenerji ne bi opravljali dobrega dela. A če želimo še večji spekter igralcev, bo treba delati še bolj.

Imam 15 organizatorjev igre, a če potrebujem levega zunanjega, se zadeva že zakomplicira. Tako da je potrebno gledati tudi na to, kdo je prihodnost, in jim dati priložnost, da rastejo tudi s pomočjo rokometne zveze, da vemo, kaj nas čaka v prihodnosti.

Slovenci se bodo na prvi tekmi pomerili s Severno Makedonijo. Slovenci se bodo na prvi tekmi pomerili s Severno Makedonijo. Foto: Grega Valančič/Sportida Kot sva že prej omenila, bo prvi nasprotnik na prvenstvu v četrtek Severna Makedonija. Glede na to, da veliko date na analizo tekmeca in pripravo na tekmo, ste verjetno do zdaj že dodobra spoznali vašega prvega tekmeca.

Makedonci so močna ekipa, hitro jih ponesejo čustva, so zelo ponosni in igrajo res z vsem srcem za svojo reprezentanco. To je največja nevarnost. Vedno so nevarni na prvih tekmah, na prejšnjih turnirjih so ugnali celo Francijo in Dansko. So dobra ekipa, a smo tudi mi. Imajo tudi dobre krožne napadalce, ki so zelo močni. Ne vem, koliko bo igral Kiril Lazarov, ki je odličen rokometaš, a ne more tekme dobiti sam. Začenjajo igrati hiter rokomet in če bodo razpoloženi tudi njihovi vratarji, potem bodo nevarni.

Potem sta tu še Črna gora in Danska.

Danska je zame trenutno favorit za končni uspeh, sploh zaradi koronavirusa in poškodb drugih ekip, ki imajo veliko težav. Res imajo velik nabor odličnih igralcev in nimajo veliko slabosti. Tudi Črna gora ima dobro ekipo s kvalitetnimi posamezniki. Tako Makedonci kot Črnogorci igrajo različne obrambne postavitve. Kljub temu, da imamo zahtevne nasprotnike, verjamem, da imamo dobre možnost za preboj v glavni del prvenstva, to pa je tudi naš prvi cilj.

Kot kaže, bodo na prvenstvu lahko prisotni navijači. So lahko tudi oni velik faktor pri odločanju tekem?

Za nas so navijači zelo pomembni. Nočem videti 500 navijačev Severne Makedonije in na drugi strani tri Slovence. Rad bi videl, da se obeta tudi boj v tem, kdo bo glasnejši med navijači. To nam bi zagotovo prišlo prav. Igralci si tega zares želijo in vem, da so vedno zelo hvaležni za podporo. Upam, da nas bo prišlo podpreti čim več navijačev.

Vranješ upa na pomoč navijačev. Vranješ upa na pomoč navijačev. Foto: Grega Valančič/Sportida

Če se še malce odmakneva od evropskega prvenstva. Kot sem zasledila na vaših družabnih omrežjih, veliko berete, delite tudi veliko inspiracijskih misli. Je to eno izmed vaših vodil tudi pri trenerskem delu?

Verjamem, da lahko z besedami navdahneš marsikoga. Veliko dam na vodstvene sposobnosti, a se tega bolj kot v trenerstvu poskušam držati v osebnem življenju. Na socialnih omrežjih imam veliko sledilcev, prijateljev in na ta način jih poskušam motivirati in nagovoriti, mnogim je to zelo všeč.

Imate tudi svoje lastno podjetje The Vranješ Handballs, v katerem se ukvarjate s proizvodnjo rokometnih žog. Kako ste se odločili za to pot?

Razlog, zakaj sem se tega lotil, je bil ta, da imajo moji otroci majhne roke in dolgo časa niso mogli prijeti rokometne žoge. Imajo majhne roke po očetu, ki tudi ni tako velik (smeh, op. p.). Želel sem jim omogočiti, da bi se lahko preizkusili v tej igri, ki je meni tako ljuba. Poskusil sem z različnimi žogami, a ni bilo dovolj. Žoge za rokomet klasične velikosti so narejene iz povsem drugačnih materialov in so bolj kvalitetne od rokometnih žog za otroke. In ko sem to ugotovil, sem bil zares razočaran, saj je razvoj v času otroštva še toliko bolj pomemben.

Zato sem se odločil, da bom začel s proizvodnjo žog v materialih z boljšim oprijemom tako za otroke kot za odrasle. Zdaj imam podjetje, ki izdeluje in prodaja žoge v 14 državah. Zadovoljen sem.

Zelo veliko dam tudi na dobrodelnost. Sem eden izmed srečnejših ljudi, saj imam vse, kar potrebujem. Zato vidim pomoč kot svojo dolžnost, da dam nekaj nazaj. S temi stvarmi se nerad hvalim, a pomagam v številnih različnih projektih. Verjamem, da če lahko pomagaš, bi tudi moral.

Trenutna situacija s koronvirusom res ni dobra, tudi športna tekmovanja so zelo osiromašena. Kako je s koronasituacijo na Švedskem?

Tako kot v drugih delih sveta gre tudi na Švedskem v napačno smer. Imamo veliko koronavirusnih pacientov. Cepljenih je sicer 85 ali 86 odstotkov vseh Švedov, vendar nove različice povzročajo težave veliko ljudem. Nekaj je tudi omejitev, a ne takšnih, kot so na primer v Sloveniji. Če so omejitve ali če jih ni, okužb je trenutno ogromno. Tudi tu verjamem, da je pomembno, kako se človek odzove kot posameznik. Če si previden, si umivaš roke, če nosiš masko …, vse to je pomembno. Mislim, da se moramo zavedati, da če ne bomo spremenili načina življenja, se ne bo končalo. Zdaj sta minili že dve leti, jaz se še nisem okužil in upam, da tako tudi ostane.

Zdaj smo šele dobro vkorakali v novo leto, kaj ste si ob prehodu v leto 2022 zaželeli za prihajajoče prvenstvo?

Rad imam to ekipo in všeč mi je, kako treniramo. Vsem želim veliko uspeha in rad bi, da pridemo v položaj, ko bo zadnja tekma v drugem delu še vedno odločala o tem, ali smo še v igri za polfinale. Upam, da pridemo tako daleč in da pridemo do položaja, da moramo zmagati za uvrstitev v polfinale. Če nam bo to uspelo, bo to velik dosežek. Verjamem, da nam bo uspelo.

Preberite še:

slovenska rokometna reprezentanca, trening, Blaž Janc Sportal Slovenskega reprezentanta doletela velika čast slovenska rokometna reprezentanca, trening, Urban Lesjak Sportal Prvi udarec za Slovence Slovenska rokometna reprezentanca, Ljubomir Vranješ, Slovenija Norveška Sportal Slovenci v sredo proti Italiji, selektor Vranješ vpoklical Nejca Cehteta slovenska rokometna reprezentanca, Slovenija : Hrvaška, Jure Dolenec, Blaž Janc Sportal Odpovedana tudi rokometna tekma z Italijani

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin