liga prvakov
Ponedeljek, 13. 3. 2017, 10.14
6 let, 7 mesecev
Komentar
Masten pljunek v lasten obraz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,63
1
Famozna tekma med Zagrebom in Celjem, ki je kar pošteno spomnila na dobre (?) stare incidentne čase vulkanov strasti na rokometnih derbijih, ne pa na božanje med kluboma kot v zadnjih sezonah, je arhivirana, pozabljena pa ne. Spet je odprla temeljno težavo tega športa – nedorečenost pravil.
Ne glede na vse (kardinalne) zablode beloruskih sodnikov imata ta lahko pri zadnjem napadu res priročen izgovor, čeprav je ta trajal 79 sekund. Kdaj sodniki dvignejo roko v znak iztekajočega se napada, je še vedno v sferi njihove presoje, šele nato sledi pravilo šestih podaj, ki na tej tekmi ni bilo prekršeno.
- Te situacije so (zelo) sumljive
- Branko Tamše: Pol igralcev je jokalo #video
- Glas iz Zagreba: Poglejte sebe
Čar športa? Dajte no …
Ta ne bo postal res globalen šport, dokler ne bodo natančneje dorečena nekatera pravila. Da mora dolžina napada, ocenjena po sodniški presoji, ostati čar tega športa, je na moč zgrešena teza. Ker je nekaj povsem nasprotnega – njegova cokla. Naj se postavi ura z dolžino napada in omejitvijo na 30, 35, 40, 45 sekund – izberite po želji – ter jasnimi pravili, kdaj se ura ustavlja.
Ne, ne bo lahko. Spremembe zahtevajo moč, tudi potrpljenje in čas. Vsakdanjik pa kaže, kako polna usta so tudi nas, Slovencev, raznih reform. Ampak le do takrat, ko jih je treba uvesti, zanje kaj storiti in potrpeti. Vseeno bi takšna novost vlila znaten odmerek transparentnosti. Dokler pa ne bo te, rokomet komercialno ne bo atraktiven šport, čeprav ima za tovrstno privlačnost zaradi dinamičnosti in nepredvidljivosti imeniten potencial.
Ne, ne bo lahko. Spremembe zahtevajo moč, tudi potrpljenje in čas. Vsakdanjik pa kaže, kako polna usta so tudi nas, Slovencev, raznih reform. Ampak le do takrat, ko jih je treba uvesti, zanje kaj storiti in potrpeti. Vseeno bi takšna novost vlila znaten odmerek transparentnosti. Dokler pa ne bo te, rokomet komercialno ne bo atraktiven šport, čeprav ima za tovrstno privlačnost zaradi dinamičnosti in nepredvidljivosti imeniten potencial.
Absurden izgovor o kopiranju
Do tedaj si bo ta šport mastno pljunil v lasten obraz na vseh tekmah, podobnih zagrebški, ne glede na razplet in zmagovalca. Šef svetovnega rokometa, predsednik Mednarodne rokometne zveze (IHF) Hasan Mustafa, pa vehementno trdi, da rokomet s števcem napadalnih sekund ne bo posnemal drugih športov. Zakaj bi šli v železno dobo, če lahko ostanemo v kameni?
Pogled na druga prizorišča
In še o Celju: to bi vriskalo, če bi imelo na domačih tekmah vsaj podobno sojenje kot v Zagrebu. A po drugi strani se nihče ni pritoževal, ko sta sodnika na tekmi s Kielcami pri zadnjem napadu Poljakov hitro dvignila roko.
Ali pa legendarna tekma za bron na svetovnem prvenstvu: v končnici sta bili vsaj dve situaciji, ko bi španska sodnika lahko zapiskala v hrvaško korist, kar bi morda povsem obrnilo razplet tekme. Po porazu v osmini finala pa so prave ekspertize delali Rusi. A temu nihče ni posvečal ravno velike pozornosti.
Ali pa legendarna tekma za bron na svetovnem prvenstvu: v končnici sta bili vsaj dve situaciji, ko bi španska sodnika lahko zapiskala v hrvaško korist, kar bi morda povsem obrnilo razplet tekme. Po porazu v osmini finala pa so prave ekspertize delali Rusi. A temu nihče ni posvečal ravno velike pozornosti.
Kaj pa, če je osmina finala ostala drugje?
Celjani imajo omejeno zasedbo kakovostnih rokometašev. Ko nista preveč razpoložena že dva izmed prve garniture zunanjih igralcev, se pojavijo težave. Palec visoko navzgor za zmagi nad Rhein-Neckarjem in Kielcami, a še pomembneje je premagovati konkurente. "V Zagrebu nam ni bilo dovoljeno," smo v zadnjih dneh slišali večkrat.
Morda, mogoče pa je osmina finala ostala na tekmah z Meškovom in Kristianstadom. Skupina še zdaleč ni bila lahka, je bila pa vsekakor manj zahtevna kot tista v lanski sezoni s Parizom, Veszpremom, Kielom, Flensburgom, Wislo, Zagrebom in Bešiktašem.
Morda, mogoče pa je osmina finala ostala na tekmah z Meškovom in Kristianstadom. Skupina še zdaleč ni bila lahka, je bila pa vsekakor manj zahtevna kot tista v lanski sezoni s Parizom, Veszpremom, Kielom, Flensburgom, Wislo, Zagrebom in Bešiktašem.
Nikoli poln Zlatorog
P. S. Bil sem na vseh domačih tekmah lige prvakov v Celju. Na njih se je vselej zbralo med tri in štiri tisoč gledalci. Ni slabo, a nikakor tudi ne navdušujoče, da dvorana Zlatorog, ki sta ji glasilke ogreli predvsem zadnji zmagi nad Poljaki in Nemci, s kapaciteto dobrih pet tisoč gledalcev niti enkrat ni bila polna v skupini s številnimi zvezdniki in kopico slovenskih reprezentantov v njih. Poleg tega slovenski prvaki, ki bi si zaslužili večjo pozornost, stavijo na privlačno igro, katere generator je najboljši mladi igralec na svetu Blaž Janc.
V prihodnji sezoni njegove magije ne bo (več). Ekipa bo pomlajena, osmina finala pa načeloma še precej težje dosegljiva. A v športu ena in ena pač ni vselej dve.
V prihodnji sezoni njegove magije ne bo (več). Ekipa bo pomlajena, osmina finala pa načeloma še precej težje dosegljiva. A v športu ena in ena pač ni vselej dve.
1