Marko Mrak kuje uspehe evropskih velikanov

Ni malo primerov, ko tujina celo bolje prepoznava znanje, sposobnosti in uspehe Slovencev kot domovina. Dolgoletni športni trener Marko Mrak se je dokaz(oval) tako doma kot onstran meja v različnih športih. Trenutno je z rokometašicami Budućnosti, evropskimi klubskimi podprvakinjami in svojimi stalnimi strankami na znamenitem srbskem Kopaoniku, kjer polni njihove akumulatorje. Črnogorski mediji so iznašli zanimivo besedno igro, namreč da se za serijske črnogorske prvakinje dan začne z Mrakom …

S treniranjem se ukvarja že skoraj dve desetletji. Prste je imel vmes pri srebrni olimpijski kolajni črnogorske ženske rokometne reprezentance v Londonu 2012, nekaj mesecev prej se je z večino istih igralk veselil evropskega klubskega naslova. Črnogorsko pravljico je pomagal pisati tudi ob zlatu na evropskem prvenstvu. Med drugim je sodeloval pri uspehih judoistke Raše Sraka. Rokomet in judo sta športa, ki ga najbolj posrkata vase.

Rokomet in judo

"Pri rokometu je potrebna velika širina. Ogromno je različnih gibanj. Rokometaš mora biti hiter, agilen, natančen. Zahteva univerzalnega športnika. Zelo mi ugaja tudi judo. Z Rašo Srako sem bil najdlje, vmes je zamenjala dva ali tri specifične trenerje za judo. Šest ali sedem let sva bila skupaj, judoisti so univerzalni športniki. Obvladati morajo kup različnih gibanj, biti morajo zelo raznoliki," opozarja na športa, ki sta zanj največji izziv. Osem let je delal tudi s Petrom Mankočem, mu pomagal do osmih zlatih kolajn z evropskih prvenstev in do svetovnega rekorda.

V Podgorico je prišel leta 2007 skupaj s tedanjim trenerjem Tonetom Tisljem in ostal tudi še po njegovem slovesu. Vse do lanskega poletja, ko se je odzval Tisljevemu vabilu, naj se vrne v Krim. Stkal je pristne človeške in profesionalne vezi. Ko se je odpravljal iz Podgorice, sta se jokala oba s trenerjem Draganom Adžićem. Klavrn epilog lanske sezone v Krimu je znan, Mraka pa so pri evropskih prvakinjah iz leta 2012 znova pozdravili z odprtimi rokami. Pravzaprav sploh ni dokončno odšel, saj je še deloval in deluje v reprezentančnih selekcijah. Tam sta z Adžićem postavila sistematično osnovo dela, ki jo vsako sezono nadgrajujeta.

Narediti, kar se zdi nemogoče

"Nisem aroganten trener, športnika poskušam motivirati, da naredi tisto, za kar misli, da je nemogoče," pravi Mrak, ki veliko stavi na povratne informacije, preventivo pred poškodbami, periodizacijo vadbe in progresivno povečevanje obremenitve.

Razume, da športnik ni stroj, ampak oseba, ki potrebuje tudi počitek in ima kdaj tudi slab dan. Za Mraka je vadba fleksibilen proces, ki ni omejen z železno ograjo, ampak ga je mogoče prilagajati.

Priljubljeni trener, tudi lastnik enega od ljubljanskih studiev, meni, da imamo v Sloveniji zelo dobre trenerje, tako za fizično pripravo kot specifično rokometne, pogreša pa več komunikacije in povezanosti, tudi med klubi in zvezo.

"Če je Črna gora s 650 tisoč prebivalci velikan na rokometnem zemljevidu, potem bi lahko bila tudi Slovenija. Mlajši trenerji bi morali dobiti še več priložnosti in se še bolj izobraževati," je sklenil Marko Mrak.