Kodeks bi bil lahko korak k zajezitvi verbalnega nasilja

Šport združuje. Ekipni naj bi po definiciji še posebej. Pridevnik "športen" načeloma pomeni nekaj plemenitega. Seveda pa je šport tudi odraz družbe in človeškosti, zato tudi v njem čustva kdaj pljusknejo prek meje dopustnosti. Jasno, tudi na rokometnih igriščih in ob njih. O tem, predvsem na ravni navijaške živčnosti, smo pred časom na Sportalu že pisali. Kaj pa je mogoče storiti, da se ne bi dogajala občasna trenja med udeleženci tekme?

Komisar prve ženske rokometne lige Samo Kuzma ugotavlja, da primerov eskalacije čustev med uradnimi osebami na tekmah (trenerji, pomočnik, vodje ekip …) in drugimi udeleženci ni prav veliko, ampak …

Rdeči karton vsakršnemu nasilju

"Dejstvo je, da kakršnokoli fizično ali verbalno nasilje ne spada na športna prizorišča. Klubska vodstva morajo vedeti, komu dajejo vlogo vzgoje in vodenja igralcev, kdo ustreza kriterijem. Smiselno bi bilo na ravni klubov in zveze vzpostaviti kriterije, zahteve, kodeks obnašanja uradnih oseb. Gre za etične, moralne vrednote, v mislih imam tudi prisego fair playu," razmišlja funkcionar z Rokometne zveze Slovenije, ki dodaja, da je obnašanje navsezadnje vendarle odvisno od vsakega posameznika: "Osnova mora biti razvoj igralke ali igralca po merilih fair playa, šele nato športni razvoj."

V zadnjem času je bil najbolj odmeven suspenz uradne osebe Rokometnega kluba Zagorje Janka Fona za štiri mesece. Vzrok za to so bile njegove grobe besede in žuganje igralki Taji Čajko na tekmi 15. kroga prve ženske rokometne lige med zagorsko in ajdovsko ekipo na zadnji februarski dan.

Fon je, potem ko je bila ena od Zagorjank po prekršku nad Čajkovo izključena, sprva dobil rumeni karton, nato pa še rdečega.

Obrazložitev disciplinske komisije z okoliščinami in izjavami najdete TUKAJ.

Očitki o simuliranju

Kaj se je torej dogajalo? "Žugal mi je s prstom, govoril, da me bo 'narezal' (mahnil, op. a.), nagibal se je proti meni s histeričnim, agresivnim glasom. Niti jaz niti nobena druga igralka se ni odzvala na njegove besede, da bi spodbudila njegove izjave. Sodnika sem vprašala, kaj je rekel. Odvrnil mi je, da nič kaj lepega, ampak da naj se s tem ne obremenjujem. Jaz sem slišala, da je rekel, da me bo 'narezal'. Nisem slišala vzroka, zakaj. Izjavil je, da sem z grobo igro in simuliranjem dosegala odločitve sodnikov v škodo Zagorja," se spominja Taja Čajko, rokometašica iz Radeč, ki je pred leti igrala prav za Zagorje.

"Ves čas sem imela s trenerji in vodstvom Zagorja, kjer sem igrala pet let, dobre odnose. Med drugim tudi s Fonovo hčerko. Pozneje sem zaradi šole odšla v Piran. Nikoli ni bilo nobene zamere, spora, konfliktov. Dogajanje me je razočaralo. Osebno se mi ni opravičil, prek medijev pa. Verjamem, da človek marsikaj lahko naredi v afektu, ampak ljudje, ki so v športu, si česa takšnega ne bi smeli dovoliti," meni nekdanja članica Celja, Pirana, Škofij, Olimpije in zdaj Ajdovščine. Ugotavlja, da je opazk in žaljivk s klopi vse več.

Še eno opravičilo

Pravično je, da besedo dobi tudi Fon, za katerega je bil to prvi rdeči karton v njegovi deset let trajajoči vlogi vodje ekipe. "Še enkrat bi se rad opravičil igralki in vsem preostalim. Priznam napako, ki sem jo naredil v afektu. Bil sem razburjen zaradi sodniških odločitev. O tem ne bi rad razpravljal," je povedal.